Ali so slovenski vojaki drugorazredni dravljani?
S kom se bolj strinjate?
Preberite obe mnenji in oddajte svoj glas podpore kliknite tukaj>>
 MARJAN LAH "V sindikatu ministrstva za obrambo e vrsto let opozarjamo na neustrezne reitve specialne zakonodaje na obrambnem podro?ju, katera zaposlene pri Morsu in v SV postavlja v manj ugoden poloaj kot druge zaposlene v javnem sektorju in je kot taka do zaposlenih diskriminatorna, saj nam omejuje pravice in nas tako oddaljuje od realnega ivljenja. Tako so zaposleni pri Morsu in v SV drugorazredni dravljani, saj nimajo pravice do stavke ne do politi?nega udejstvovanja ali opravljanja popoldanske pridobitvene dejavnosti, s katero bi si lahko kot drugi zaposleni v javni upravi izboljali vedno slabi socialni poloaj. Sami vojaki so zaposleni za dolo?en ?as do 45. leta, zaradi specifike dela so izpostavljeni pokodbam na delovnem mestu. Vojaka sluba pa ni samo sluba, ampak je tudi poseben na?in ivljenja in odrekanje druinskemu ivljenju, vojaki odhajajo na misije in so pripravljeni rtvovati zdravje in ivljenje za interese drave. Njihovo rtvovanje za interese drave pa je popla?ano tako, da jih po 45. letu - v primeru slabega zdravstvenega stanja ali negativnega varnostnega preverjanja lahko e prej - postavijo na cesto, kjer niso zanimivi na trgu delovne sile in ni mo? pri?akovati njihove skorajnje zaposlitve, pri tem je treba poudariti, da nimajo niti pogojev za poklicno pokojnino, torej bodo brezposelni in bodo skupaj s svojimi druinami predstavljali nov socialni problem. V kolikor so v ?asu slubovanja pridobili pravico do slubenega stanovanja, jo po kon?ani karieri izgubijo. Tako drava vojake, ki skupaj z drugimi uniformiranci predstavljajo steber vsake pravne drave, po dopolnjenem 45. letu starosti odrine na socialni rob. Zaradi neurejenega statusa tudi nimajo monosti za pridobivanje ban?nih posojil, s katerimi bi reevali stanovanjsko problematiko, kar pomeni, da jih drava izkoristi v vseh segmentih in jih nato postavi na cesto. Slab status, odsotnost in zahtevnost poklica pa se odraajo tudi v druinskem ivljenju, kjer so posledice e evidentne. Konfuzno stanje pa se odraa tudi pri civilih zaposlenih na obrambnem podro?ju, saj jim navedene prepovedi ne prinaajo nikakrnih nadomestil in jih tako kot vojake posledi?no odrivajo na rob socialnega in drubeno politi?nega ivljenja. |
 |
|
|
 LJUBICA JELUI? "Na ministrstvu za obrambo se zavedamo posebnosti vojakega poklica, ki je skupaj z operativci v centrih za obve?anje na tevilki 112, gasilci in drugimi poklicnimi reevalci zagotovo med najzahtevnejimi poklici v drubi. Zaradi zaupanja, ki ga ljudje imamo do Slovenske vojske, in zaradi zavedanja o velikih odgovornostih, ki jih imajo nai vojaki in vojakinje, trdim, da slovenski vojaki niso drugorazredni dravljani. V sploni ekonomski krizi so prizadeti vsi deli javnega sektorja, med tistimi, ki nosijo najve?je breme drubene solidarnosti, pa so vojaki. Jasno je, da posebnosti vojakega dela (mednarodne operacije in misije, pomo? ob naravnih nesre?ah, dolgotrajna usposabljanja, zahtevna psihofizi?na kondicija, deurstva, delo z zahtevnimi oboroitvenimi sistemi, urjenja v tujini, stalna pripravljenost) ne morejo biti urejene na isti na?in, kot to velja za delo uradnikov in strokovnotehni?nih delavcev dravne uprave in javnega sektorja. al pla?ni sistem javnega sektorja mnogo teh posebnosti ne priznava. Narava vojakega dela zahteva, da je za nacionalno varnost in izvedbo vojake naloge treba v?asih izdati ukaz, kateremu se vojak ne more zoperstavljati. Ko gre za vpraanja varnosti drave in pomo?i dravljanom pri naravnih nesre?ah, ni mogo?e uveljavljati pravice do stavke. Vojak mora ostati lojalen svoji dravi in drubi, zato aktivno politi?no delo v vojaki slubi ni dopustno. Vojak mora biti pripravljen na stalno premikanje med razli?nimi enotami, delovno obdobje poklicnega vojaka je omejeno s starostjo 45 let. Poklicna vojaka organizacija potrebuje vedno nove mlade pripadnike. Za stareje generacije zaradi omejenega obsega SV na 7600 pripadnikov v vojakih vrstah ni ve? prostora. Zato je vlada skupaj z zakonodajalci v Zakonu o obrambi in Zakonu o slubi v Slovenski vojski predvidela vrsto monosti za prekvalificiranje poklicnih vojakov ter za njihovo socialno varnost, ko vstopijo v novo slubo. ?eprav je v letu 2011 zelo majhno tevilo takih, ki se iz vojske umikajo po najmanj desetih oziroma 15 letih dela, pa programe za njihovo demobilizacijo zelo resno pripravljamo, saj se zavedamo, da bodo v prihodnjih letih na vrsti za odhod iz vojake slube obseneje generacije. Vojaki imajo tudi pravico do dopolnilnega dela, ?e to ne koduje ugledu vojske in drave. Nov pla?ni sistem je v letu 2008 obudil upanje na bolje nagrajevanje vseh zaposlenih v javnem sektorju, vojaki pa so celo upali na priznanje posebnosti svojega poklica. al je realnost krize vsa ta upanja za vrsto let umaknila z dnevnega reda, mnoge krivice iz preteklosti niso bile odpravljene, zgodila so se tudi nova nesorazmerja. Kljub tem teavam se morajo tudi vojaki zavedati, da skrbijo za varnost drugih, za solidarnost, tovaritvo in mir v svetu, zato v ?asu krize z var?nostjo in zmanjanim obsegom svojih pravic stojijo v prvi vrsti s svojimi sodravljani. Prav zato so deleni toliko zaupanja in podpore v javnosti. Torej niso drugorazredni dravljani, ampak dravljani z ve? odgovornosti in spotovanja do svoje drave, kot to velja za marsikoga drugega v tej drubi. |
