ZADEVA: MNENJE NA PREDLOG PRAVILNIKA O STROKIH IZ DELA
Prvotno ugotavljamo nae popolno nestrinjanje urejevanje taknih in podobnih vpraanj skozi razne pravilnike. Predlagali smo in tudi vztrajamo na izdelavi in uveljavitvi enotne Uredbe, ki bi reila vsa odprta vpraanje enako za vse nivoje. Sami smo vam e posredovali delovno obliko Uredbe in smo prepri?ani, da bi vsi skupaj morali le vztrajati na njeni uveljavitvi saj, ko govorimo o pla?nih pravicah iz raznih podro?jih nam 13. ?len ZSPJS dovoljuje izdelavo takne Uredbe.
Ne glede na zgornji zapis vam na podlagi sprejetih mnenj OOSMO po pregledu Pravilnika o na?inu obra?una in izpla?ila nekaterih strokov dela in nadomestilu selitvenih strokov (pravilnik) ter upotevaje vse predpise in presojo Ustavnega sodi?a (US) t. U-I-244/08-14 z dne 21.01.2010, kakor tudi mnenje pravne slube ZSSS in sklep SMO z dne 03.8.2012 podajamo:
NEGATIVNO MNENJE
na predlagani Pravilnik
OBRAZLOITEV
V mesecu maju 2012 smo iz strani strokovnih slub GSV prejeli v usklajevanje omenjeni pravilnik pod nazivom priprava4c. e takrat smo dali vrsto pripomb na nekatera dolo?ila, ki so vnovi? zaposlene v SV postavila v manj ugoden poloaj od ostalih zaposlenih v javnem sektorju (JS). Sklicevanje strokovnih slub na dolo?ila ZOBr, ZSSlov ali pa Pravila slube v SV (PSSV), ko gre za urejevanje pla? in strokov iz dela nam niso logi?na, saj je e US v navedeni presoji jasno zapisalo, da podro?ni zakoni (ZOBr), ne glede na na?in sprejemanja, ne morejo urejevati pla?e in stroke iz dela kot jih to opredeljuje ZSPJS. Pomeni, da dolo?ila ZOBr ali pa e manj PSSV ne morejo posegati v zapisana pravila enotnega pla?nega sistema druga?e, kot to dolo?a ZSPJS in KPJS. Zato nam nekatera dolo?ila, ki so izpisana na podlagi PSSV niso sprejemljiva, ker zaposlene v MO in SV vnovi? postavijo v manj ugoden poloaj s posledico zmanjanja pla?nih pravic glede na ostale zaposlene v JS.
Skozi obrazloitev bomo natan?no zapisali svoje predloge, kot tudi dikcijo posameznih ?lenov in izkazali povezavo s enotnim pla?nim sistemom.
I.
e vrsto let ugotavljamo, da so pla?ila 24 in 12 urnih dolnosti nesprejemljiva in nepravi?na za vse zaposlene saj so za enako delo razli?no pla?ani. Ravno ta problem zelo pravi?no dolo?a 10. ?len ZSPJS-N (novi 6. odstavek v 32. ?lenu ZSPJS), ki dolo?a uvrstitev delovnih mest deurnega v pla?no lestvico in enako pla?ilo za vse, ki opravljalo to dolnost na enem od nivojev poveljevanja. Sprenevedanje, da nimamo prostih dolnosti v SV ni realno, ker v MO in SV imamo dovoljenih 10% ve? razpisanih dolnosti in delovnih mest na ra?un napredovanj. Ravno zato imamo v sistemizaciji MO vika 10% delovnih mest, kakor tudi 10% dolnosti v t.i. prehodni formaciji SV. Skratka, imamo realne monosti te oblike dela opredeliti druga?e in hkrati jih pla?ati skladno s pla?ilih v JS. Torej, gre za probleme okoli ustreznega pla?ila za opravljeno delo pri deurstvih, straah in intervencijskih skupinah. Torej gre za enotno ureditev vseh oblik dela.
Zato, namesto vaega predloga, zahtevamo naslednje dikcije v 2. In 3. ?lenu Pravilnika:
2. ?len
(obra?un deurstva)
V Slovenski vojski se deurstvo odreja in izvaja skladno s pravili slube.
V drugih organizacijskih enotah ministrstva deurstvo odreja minister.
Deurstvo je lahko stalno ali za?asno.
Deurstvo v SV opravljajo pripadniki, namenjeni za opravljanje deurne slube. V ta namen se na vseh nivojih do brigade vzpostavijo operativni centri. Samo deurstvo je lahko organizirano kot:
1. sluba, ki traja nepretrgoma 24 ur;
2. sluba, ki se opravlja v 12 urnem izmenskem delu.
Za opravljanje 24 urne dolnosti, pripadniku poleg redne 12 urne delovne obveznosti, ki se praviloma prerazporedi, na podlagi 10. ?lena ZSPJS in KPJS pripada tudi dodatek za delo v manj ugodnem delovnem ?asu oziroma dodatek za deurstvo v viini 50% urne postavke za sistemizirano dolnost deurnega, kot tudi dodatek za delo preko polnega delovnega ?asa (nadurno delo).
Za opravljanje 12 urne dolnosti, ki se opravljajo v izmenskem delu se ure deurstva tejejo v ure tedenske oziroma mese?ne delovne obveznosti, pri ?emer gre za prerazporeditev delovnega ?asa. V ?asu opravljanja nalog deurnega, delavca pripada dodatek za delo v izmenskem delu.
Dnevna delovna obveznost za posameznega delavca lahko traja najve? 12 ur, ki se obra?unajo kot redno delo. ?e pa mora biti delavec prisoten v slubi tudi po opravljenih 12 urah deurstva, se za tako opravljene ure obra?una in izpla?a dodatek za delo preko polnega delovnega ?asa (nadurno delo).
V posebnih primerih (tabori, poviana stopnja pripravljenosti ipd.) se lahko deurna sluba organizira kot za?asna deurna sluba.
Za?asno deurno slubo lahko opravljajo tudi pripadniki SV, ki niso razporejeni na dolnost deurnega.
Na enak na?in se obra?unavajo tudi ure opravljene v intervencijskih skupinah.
3. ?len
(obra?un strae)
V strukturah SV se na objektih v lasti MORS izvajajo dve obliki strae:
1. strae, ki trajajo nepretrgoma 24 ur do najve? 7 dni.
2. strae, ki se opravljajo v 12 urnem izmenskem delu.
Strae, ki trajajo v 24 urnem ciklu dela so lahko tedenske, oziroma lahko najve? trajajo do 7 dni. Z ukazom se lahko dolo?i tudi 4 dnevni cikel zamenjave motva strae.
V primeru 24 urnega cikla dela v ve? dnevnem zaporedju se delavcem obra?unajo dodatki, kot je to opredeljeno KPJS in 10. ?lenom ZSPJ-N in sicer na enak na?in, kot to dolo?a 2. ?len tega Pravilnika za deurstva.
Za strae, ki se opravljajo v 12 urnem izmenskem delu velja naslednji razpored dela:
- dnevna 12 urna dolnost, 24 ur po?itka, no?na 12 urna dolnost in po?itek 24 ali 48 ur.
V izmenskem reimu dela je potrebno poskrbeti za pravilno razporeditev delovne obveznosti v estmese?nem ciklu januar - junij in julij - december teko?ega leta. Prepovedan je prenos preseka delovne obveznosti v naslednje koledarsko leto, za kar so dolni poskrbeti poveljniki bataljonov, njim enake ali vije enote.
V primeru izrednega dogodka ali zaradi dokon?anja za?ete naloge med strao se lahko delovni ?as izjemoma podalja, pri ?emer se ure, ki jih delavec opravi po e opravljenih 12 urah tejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega ?asa. V tem primeru se tevilo ur, ki se tejejo in obra?unajo kot pripravljenost za delo, zmanja za tevilo ur, opravljenih preko polnega delovnega ?asa.
Na enak na?in se obra?unajo tudi ure v intervencijskih skupinah vojake policije.
III.
Tudi za vse ostale stroke iz dela smo ve?krat opozorili na nepravi?nost in neenotnost in neenakost obra?una in izpla?evanja le-teh. Va predlog e vsebuje nekatere predloge SMO, vendar smo mnenja, da jih nujno potrebno dolo?iti bolj natan?no in obvezujo?e za vse nivoje poveljevanja, pri ?emer bi zagotovili najvijo mono mero enakosti in enotnosti obra?una le-teh.
Zato predlagamo nekoliko spremenjeno dikcijo 4. ?lena:
4. ?len
(regres za prehrano)
Vsem delavcem v obrambnem resorju pripada gotovinsko izpla?ilo regresa za prehrano.
V objektih, kje je topli obrok zagotovljen, se le-ta zagotovi delavcu na podlagi predhodne prijave, najmanj tri dni prej. Delavec je dolan pravo?asno odpovedati e naro?eni topli obrok, najmanj en dan prej. V primeru, ko delavec e naro?en obrok ne odjavi, se mu obra?una kot, da je uival naro?eni obrok. Pri mese?nem obra?unu se delavcu obra?unajo naro?eni obroki in odtejejo od regresa za prehrano v naslednjem mesecu.
Delavcem v ?asu opravljanja 12 urnih dolnosti pripadajo dva gotovinska izpla?ila za prehrano. V primeru, ko se pripadnik odlo?i za kori?enje brezpla?nega obroka, ga pripadata dva topla obroka.
Za opravljanje 24 urnih dolnosti, ve?dnevnega urjenja na terenu, skupnega usposabljanja v tujini ali podobnih situacijah, delavca pripada organizirana brezpla?na prehrana, ki jo organizira enota. Vrsto in tevilo obrokov dolo?i na?elnik Generaltaba Slovenske vojske.
Delavcem na dolo?enih delovnih mestih oziroma formacijskih dolnostih, ki so pri svojem delu izpostavljeni posebnim obremenitvam pripada poseben obrok prehrane, ?e je tako dolo?eno s posebnim aktom ministra, za Slovensko vojsko pa v posebnem aktu, ki ga v soglasju z ministrom izda na?elnik Generaltaba Slovenske vojske.
Hkrati predlagamo tudi nov 5. ?len, ker smo prepri?ani, da je nujno potreben:
5. ?len
(prehrana na delu)
Do regresa za prehrano med delom so pod enakimi pogoji upravi?eni tudi u?enci in tudentje na praksi ter drugi delavci, ki delajo s skrajanim ali polovi?nim delovnim ?asom v ministrstvu. Delavci so upravi?eni do regresa za prehrano med delom, ?e delajo najmanj polovico delovnega ?asa na svojem delovnem mestu, preostali del delovnega ?asa pa so na slubeni poti in prejmejo pripadajo?o dnevnico.
Do regresa za prehrano niso upravi?eni delavci in druge osebe iz tega ?lena za tiste dneve, ko niso na delu, ter za dneve, ko so na slubenem potovanju, pa se jim za ta dan izpla?a dnevnica. Do regresa za prehrano med delom tudi niso upravi?eni delavci, ki delajo v ministrstvu na podlagi sklenjene pogodbe o delu, razen ?e v pogodbi ni dolo?eno druga?e.
IV.
Ker sta v predlogu pravilnika 5 in 6. ?len vsebinsko neposredno povezana, meni da jih je potrebno zapisati v istem ?lenu. Hkrati smo prepri?ani, da dolo?ila okoli terenskega dodatka morajo biti bolj natan?na in zaveujo?a.
Zato predlagamo naslednjo dikcijo zdruenih ?lenov v 6. ?len:
6. ?len
(povra?ilo strokov za delo na terenu)
(1) Terenski dodatek oziroma povra?ilo strokov za delo na terenu se ne vteva v dav?no osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ?e je izpla?an delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in preno?uje izven kraja svojega obi?ajnega prebivali?a in izven kraja sedea delodajalca.
(2) ?e delodajalec zagotovi prehrano in preno?evanje, se delojemalcu v dav?no osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega ?lena do viine 4,49 eura na dan.
(3) ?e delodajalec ne zagotovi prehrane in preno?evanja, se delojemalcu v dav?no osnovo ne vteva povra?ilo strokov za delo na terenu, do viin in pod pogoji, ki so s to uredbo dolo?eni za dnevnice in preno?evanje na slubenem potovanju.
(4) Ne glede na prejnje odstavke tega ?lena se terenski dodatek do viine 4,49 eura na dan ne vteva v dav?no osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ?e je pod pogoji, dolo?enimi v kolektivni pogodbi, izpla?an delojemalcu, ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven kraja svojega obi?ajnega prebivali?a in izven kraja sedea delodajalca.
(5) ?e je bilo delojemalcu izpla?ano nadomestilo za lo?eno ivljenje, se terenski dodatek oziroma povra?ilo strokov za delo na terenu vteva v dav?no osnovo, razen ?e je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi slubenih potreb, poslan na teren.
(6) terenski dodatek in dnevnica se izklju?ujeta.
Za ostale vsebine ?lenov menimo, da so korektno zapisani in se strinjamo z dolo?ilih le-teh.
Ne glede na prejnji odstavek smo podali negativno mnenje, ker s predlaganimi dolo?ili grobo krite pla?ilne pravice zaposlenih glede na dolo?ila ZSPJS in KPJS.
Lep pozdrav.
Darko Milenkovi?
Predsednik
