ZADEVA: MNENJE NA PREDLOG PRAVILNIKA O STROŠKIH IZ DELA

Prvotno ugotavljamo naše popolno nestrinjanje urejevanje takšnih in podobnih vprašanj skozi razne pravilnike. Predlagali smo in tudi vztrajamo na izdelavi in uveljavitvi enotne Uredbe, ki bi rešila vsa odprta vprašanje enako za vse nivoje. Sami smo vam že posredovali delovno obliko Uredbe in smo prepričani, da bi vsi skupaj morali le vztrajati na njeni uveljavitvi saj, ko govorimo o plačnih pravicah iz raznih področjih nam 13. člen ZSPJS dovoljuje izdelavo takšne Uredbe.

Ne glede na zgornji zapis vam na podlagi  sprejetih mnenj OOSMO po pregledu Pravilnika o načinu obračuna in izplačila nekaterih stroškov dela in nadomestilu selitvenih stroškov (pravilnik) ter upoštevaje vse predpise in presojo Ustavnega sodišča (US) št. U-I-244/08-14 z dne 21.01.2010, kakor tudi mnenje pravne službe ZSSS in sklep SMO z dne 03.8.2012 podajamo:

 

NEGATIVNO MNENJE

na predlagani Pravilnik

OBRAZLOŽITEV

V mesecu maju 2012 smo iz strani strokovnih služb GŠSV prejeli v usklajevanje omenjeni pravilnik pod nazivom »priprava4c«. že takrat smo dali vrsto pripomb na nekatera določila, ki so vnovič zaposlene v SV postavila v manj ugoden položaj od ostalih zaposlenih v javnem sektorju (JS). Sklicevanje strokovnih služb na določila ZOBr, ZSSlov ali pa Pravila službe v SV (PSSV), ko gre za urejevanje plač in stroškov iz dela nam niso logična, saj je že US v navedeni presoji jasno zapisalo, da področni zakoni (ZOBr), ne glede na način sprejemanja, ne morejo urejevati plače in stroške iz dela kot jih to opredeljuje ZSPJS. Pomeni, da določila ZOBr ali pa še manj PSSV ne morejo posegati v zapisana pravila enotnega plačnega sistema drugače, kot to določa ZSPJS in KPJS. Zato nam nekatera določila, ki so izpisana na podlagi PSSV niso sprejemljiva, ker zaposlene v MO in SV vnovič postavijo v manj ugoden položaj s posledico zmanjšanja plačnih pravic glede na ostale zaposlene v JS.

 

Skozi obrazložitev bomo natančno zapisali svoje predloge, kot tudi dikcijo posameznih členov in izkazali povezavo s enotnim plačnim sistemom.

 

I.

 

Že vrsto let ugotavljamo, da so plačila 24 in 12 urnih dolžnosti nesprejemljiva in nepravična za vse zaposlene saj so za enako delo različno plačani. Ravno ta problem zelo pravično določa 10. člen ZSPJS-N (novi 6. odstavek v 32. členu ZSPJS), ki določa uvrstitev delovnih mest dežurnega v plačno lestvico in enako plačilo za vse, ki opravljalo to dolžnost na enem od nivojev poveljevanja. Sprenevedanje, da nimamo prostih dolžnosti v SV ni realno, ker v MO in SV imamo dovoljenih 10% več razpisanih dolžnosti in delovnih mest na račun napredovanj. Ravno zato imamo v sistemizaciji MO »viška« 10% delovnih mest, kakor tudi 10% dolžnosti v t.i. »prehodni formaciji SV«. Skratka, imamo realne možnosti te oblike dela opredeliti drugače in hkrati jih plačati skladno s plačilih v JS. Torej, gre za probleme okoli ustreznega plačila za opravljeno delo pri dežurstvih, stražah in intervencijskih skupinah. Torej gre za enotno ureditev vseh oblik dela.

 

Zato, namesto vašega predloga, zahtevamo naslednje dikcije v 2. In 3. členu Pravilnika:

 

2. člen

(obračun dežurstva)

 

V Slovenski vojski se dežurstvo odreja in izvaja skladno s pravili službe.

 

V drugih organizacijskih enotah ministrstva dežurstvo odreja minister.

 

Dežurstvo je lahko stalno ali začasno.

 

Dežurstvo v SV opravljajo pripadniki, namenjeni za opravljanje dežurne službe. V ta namen se na vseh nivojih do brigade vzpostavijo operativni centri. Samo dežurstvo je lahko organizirano kot:

 

1.    služba, ki  traja nepretrgoma 24 ur;

2.    služba, ki se opravlja v 12 urnem izmenskem delu.

Za opravljanje 24 urne dolžnosti, pripadniku poleg redne 12 urne delovne obveznosti, ki se praviloma prerazporedi, na podlagi 10. člena ZSPJS in KPJS pripada tudi dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času oziroma dodatek za dežurstvo v višini 50% urne postavke za sistemizirano dolžnost dežurnega, kot tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).

 

Za opravljanje 12 urne dolžnosti, ki se opravljajo v izmenskem delu  se ure dežurstva štejejo v ure tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, pri čemer gre za prerazporeditev delovnega časa. V času opravljanja nalog dežurnega, delavca pripada dodatek za delo v izmenskem delu.

 

Dnevna delovna obveznost za posameznega delavca lahko traja največ 12 ur, ki se obračunajo kot redno delo. Če pa mora biti delavec prisoten v službi tudi po opravljenih 12 urah dežurstva, se za tako opravljene ure obračuna in izplača dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).

 

V posebnih primerih (tabori, povišana stopnja pripravljenosti ipd.) se lahko dežurna služba organizira kot začasna dežurna služba.

 

Začasno dežurno službo lahko opravljajo tudi pripadniki SV, ki niso razporejeni na dolžnost dežurnega.

 

Na enak način se obračunavajo tudi ure opravljene v intervencijskih skupinah.

 

 

3. člen

(obračun straže)

V strukturah SV se na objektih v lasti MORS izvajajo dve obliki straže:

 

1.    straže, ki  trajajo nepretrgoma 24 ur do največ 7 dni.

2.    straže, ki se opravljajo v 12 urnem izmenskem delu.

Straže, ki  trajajo v 24 urnem ciklu dela so lahko tedenske, oziroma lahko največ trajajo do 7 dni. Z ukazom se lahko določi tudi 4 dnevni cikel zamenjave moštva straže.

V primeru 24 urnega cikla dela v več dnevnem zaporedju se delavcem obračunajo dodatki, kot je to opredeljeno KPJS in 10. Členom ZSPJ-N in sicer na enak način, kot to določa 2. Člen tega Pravilnika za dežurstva.

 

Za straže, ki se opravljajo v 12 urnem izmenskem delu velja naslednji razpored dela:

 

-       dnevna 12 urna dolžnost, 24 ur počitka, nočna 12 urna dolžnost in počitek 24 ali 48 ur.

 

V izmenskem režimu dela je potrebno poskrbeti za pravilno razporeditev delovne obveznosti v šestmesečnem ciklu januar - junij in julij - december tekočega leta. Prepovedan je prenos presežka delovne obveznosti v naslednje koledarsko leto, za kar so dolžni poskrbeti poveljniki bataljonov, njim enake ali višje enote.

V primeru izrednega dogodka ali zaradi dokončanja začete naloge med stražo se lahko delovni čas izjemoma podaljša, pri čemer se ure, ki jih delavec opravi po že opravljenih 12 urah štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa. V tem primeru se število ur, ki se štejejo in obračunajo kot pripravljenost za delo, zmanjša za število ur, opravljenih preko polnega delovnega časa.

 

Na enak način se obračunajo tudi ure v intervencijskih skupinah vojaške policije.

III.

 

Tudi za vse ostale stroške iz dela smo večkrat opozorili na nepravičnost in neenotnost in neenakost obračuna in izplačevanja le-teh. Vaš predlog že vsebuje nekatere predloge SMO, vendar smo mnenja, da jih nujno potrebno določiti bolj natančno in obvezujoče za vse nivoje poveljevanja, pri čemer bi zagotovili najvišjo možno mero enakosti in enotnosti obračuna le-teh.

 

Zato predlagamo nekoliko spremenjeno dikcijo 4. člena:

4. člen

(regres za prehrano)

 

Vsem delavcem v obrambnem resorju pripada gotovinsko izplačilo regresa za prehrano.

 

V objektih, kje je topli obrok zagotovljen, se le-ta zagotovi delavcu na podlagi predhodne prijave, najmanj tri dni prej. Delavec je dolžan pravočasno odpovedati že naročeni topli obrok, najmanj en dan prej. V primeru, ko delavec že naročen obrok ne odjavi, se mu obračuna kot, da je užival naročeni obrok. Pri mesečnem obračunu se delavcu obračunajo naročeni obroki in odštejejo od regresa za prehrano v naslednjem mesecu.

 

Delavcem v času opravljanja 12 urnih dolžnosti pripadajo dva gotovinska izplačila za prehrano. V primeru, ko se  pripadnik odloči za koriščenje brezplačnega obroka, ga pripadata dva topla obroka.

 

Za opravljanje 24 urnih dolžnosti, večdnevnega urjenja na terenu, skupnega usposabljanja v tujini ali podobnih situacijah, delavca pripada organizirana brezplačna prehrana, ki jo organizira enota. Vrsto in število obrokov določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

 

Delavcem na določenih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, ki so pri svojem delu izpostavljeni posebnim obremenitvam pripada poseben obrok prehrane, če je tako določeno s posebnim aktom ministra, za Slovensko vojsko pa v posebnem aktu, ki ga v soglasju z ministrom izda načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

 

 

Hkrati predlagamo tudi nov 5. člen, ker smo prepričani, da je nujno potreben:

 

5. člen

(prehrana na delu)

 

Do regresa za prehrano med delom so pod enakimi pogoji upravičeni tudi učenci in študentje na praksi ter drugi delavci, ki delajo s skrajšanim ali polovičnim delovnim časom v ministrstvu. Delavci so upravičeni do regresa za prehrano med delom, če delajo najmanj polovico delovnega časa na svojem delovnem mestu, preostali del delovnega časa pa so na službeni poti in prejmejo pripadajočo dnevnico.

 

Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe iz tega člena za tiste dneve, ko niso na delu, ter za dneve, ko so na službenem potovanju, pa se jim za ta dan izplača dnevnica. Do regresa za prehrano med delom tudi niso upravičeni delavci, ki delajo v ministrstvu na podlagi sklenjene pogodbe o delu, razen če v pogodbi ni določeno drugače.

 

 

IV.

 

Ker sta v predlogu pravilnika 5 in 6. člen vsebinsko neposredno povezana, meni da jih je potrebno zapisati v istem členu. Hkrati smo prepričani, da določila okoli terenskega dodatka morajo biti bolj natančna in zaveujoča.

 

Zato predlagamo naslednjo dikcijo združenih členov v 6. člen:

 

6. člen

(povračilo stroškov za delo na terenu)

 

(1) Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 4,49 eura na dan.
(3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se terenski dodatek do višine 4,49 eura na dan ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je pod pogoji, določenimi v kolektivni pogodbi, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(5) Če je bilo delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

(6) terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

 

Za ostale vsebine členov menimo, da so korektno zapisani in se strinjamo z določilih le-teh.

 

Ne glede na prejšnji odstavek smo podali negativno mnenje, ker s predlaganimi določili grobo kršite plačilne pravice zaposlenih glede na določila ZSPJS in KPJS.

 

Lep pozdrav.

 

 

Darko Milenkovič

Predsednik