Javni poziv poslankam in poslancem, članom odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko

ZADEVA: Obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

Spoštovane poslanke in poslanci, člani odbora DZ za finance in monetarno politiko,

na današnji seji odbora boste obravnavali predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjamo na nekaj zelo problematičnih točk tega zakona:

Prvič) predlog zakona ukinja avtomatično usklajevanje zneskov davčnih olajšav in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro nasprotujemo spremembi zakona o dohodnini, ki ukinja avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo. To stališče smo že večkrat javno ponovili in ga tudi poslali poslancem in poslankam 24. septembra letos ob splošni razpravi o tem zakonu. Stališče še enkrat ponavljamo:

Ukrep zamrznitve lestvice in olajšav je popolnoma neprimeren, saj se z ukrepi, ki zmanjšujejo neto plače in še bolj zavirajo potrošnjo (ki je poleg investicij tudi ključna za ponovni zagon gospodarske rasti), ne prispeva k izhodu iz krize.

Poleg tega ta ukrep bistveno ne bo okrepil prilivov v državno blagajno, saj naj bi javnofinančne prihodke povečal le za 30 mio EUR, na drugi strani pa bo imel izrazito negativen vpliv na razpoložljivi dohodek zaposlenih in s tem na njihovo potrošnjo.

Kot rečeno, gre za ukrep, ki znižuje neto plače zaposlenih in s tem njihovo kupno moč. Zaradi politike varčevanja na vseh ravneh, ki vključuje tudi stalne pritiske na zniževanje plač v javnem in zasebnem sektorju in pritiske, da se le-te ne bi več usklajevale z inflacijo se znižuje potrošnja in to že šest četrtletij zapored. Na razpoložljivi dohodek, kupno moč in potrošnjo ima negativni vpliv tudi povečanje davkov (npr. dvig obeh stopenj DDV). Opozoriti je potrebno tudi na to, da so se bruto plače v prvih šestih mesecih letos glede na enako obdobje lani realno znižale za 2,6 odstotka, neto plače pa za 1,8 odstotka. Hkrati ne smemo pozabiti na to, da v Sloveniji, ki se uvršča v klub najbogatejših držav sveta, kar 67 % zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja, zato bi njihovo nadaljnje zniževanje predvideno z ukinjanjem avtomatičnega usklajevanja neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo zagotovo poslabšalo materialni in socialni položaj zaposlenih.

Drugič) Predlog zakona odpravlja posebno osebno olajšavo za dohodke rezidentov – čezmejnih delovnih migrantov.

Na ZSSS opozarjamo, da je bil konec novembra 2012 na odboru za finance in monetarno politiko vložen amandma na takrat predlagano spremembo zakon o dohodnini, po katerem se ohranja osebna olajšava za dohodke čezmejnih delovnih migrantov. V spremembi zakona je vlada nameravala omenjeno posebno osebno olajšavo ukiniti. Olajšava je bila uvedena z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oziroma doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti prejemajo pri tujih delodajalcih, saj je bilo ugotovljeno, da je predvsem pri tistih, ki delajo v Avstriji, prihajalo do relativno visokih doplačil dohodnine v Sloveniji. Člani odbora so bili opozorjeni, da je Avstriji zaposlenih nekaj tisoč naših državljanov, med njimi največ Pomurcev, ki bi jih ukinitev posebne osebne olajšave najbolj prizadela. Po navedbah pobudnikov amandmaja se Pomurje sooča z visoko brezposelnostjo: v okviru Urada zavoda RS za zaposlovanje v Murski Soboti je prijavljenih preko 8000 brezposelnih oseb. Ta država se je v mandatu prejšnje vlade odločila, da bo Pomurju pomagala s posebnim zakonom o razvojni podpori in za te namene predvidela preko 30 mio evrov za odpiranje novih delovnih mest. Nekaj delovnih mest se je že odprlo, kar pa ob omenjeni visoki brezposelnosti ne pomeni, da bi se lahko vsi čezmejni delovni migranti prezaposlili nazaj v Pomurje. Zato je bil ukrep, ki bi prinesel pičel davčni izplen, nesmiseln in škodljiv, saj se z njim ustvarja nove težave za ljudi, ki so problem brezposelnosti v Pomurju reševali z dnevno zaposlitvijo v Avstriji. Ljudje, ki bi bili brezposelni in bi prejemali nadomestila za brezposelnost ter tako bremenili javne finance v Sloveniji, so namreč delo našli v Avstriji (PS, 29.11. 2012). Po navedbah Civilna iniciativa Apače pa bi ti delavci brez posebne osebne olajšave plačevali nekaj tisoč evrov več dohodnine. Po podatkih ministrstva za finance je olajšavo za rezidente – čezmejne delovne migrante uveljavilo 2.963 zavezancev.

Tretjič) Odpravnine za določen čas

V ZSSS opozarjamo tudi na to, da je v primeru odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen in določen čas narava pravice popolnoma enaka. Vsi delavci, ki ostanejo brez zaposlitve so namreč v enakem položaju – vsi ostanejo brez zaposlitve in s tem brez plače kot dohodka za preživljanje. Odpravnina pa predstavlja odškodnino za izgubo zaposlitve. Iz tega razloga je kakršnokoli razločevanje odpravnine glede na razlog prenehanja delovnega razmerja popolnoma nesprejemljivo. Navsezadnje je tudi volja socialnih partnerjev in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri nastajanju novega ZDR-1 bila takšna, da se odpravnina za določen čas ne obravnava drugače kot ostale odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja. Sprememba, ki je razvidna iz 2.čl. novele Zakona o dohodnini pa nesporno posega v voljo in namen pogajalcev/socialnih partnerjev pri nastajanju novega ZDR-1. Zaradi navedenega predlagamo, da se 2. člen novele Zakona o dohodnini, ki se nanaša na 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, katera določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje ureditev v ZDR-1, ki po novem daje pravico do odpravnine tudi delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, dopolni, tako da se med obravnavane odpravnine šteje tudi odpravnina, ki jo je delodajalec dolžan izplačati delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas v višini odpravnine, kot je določena v ZDR-1, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Upoštevaje navedeno predlagamo, da se 2. člen novele Zakona o dohodnini dopolni, tako da se prvi odstavek 44. člena dopolni z novo točko, ki se glasi:

»odpravnina, ki jo je delodajalec dolžan izplačati delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas v višini odpravnine, kot je določena v Zakonu o delovnih razmerjih, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.«

Spoštovane poslanke in poslanci, verjamemo, da boste pri današnjem glasovanju upoštevali zgoraj našteta dejstva.

O izidih vašega glasovanja bomo seveda tudi ustrezno obvestili naše članstvo.

Mag. Dušan Semolič,

predsednik ZSSS