Zadeva: Predlog ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki se nanašajo na plače, povračila in druge prejemke v javnem sektorju

V nadaljevanju posredujemo predlog ukrepov kot odgovor na predlog Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja glede ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki se nanašajo na plače in druge prejemke v javnem sektorju z dne 19.4.2012. Hkrati so podani odgovori tudi glede zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju ter glede zahteve Policijskega sindikata Slovenije (PSS) in Sindikata policistov Slovenije (SPS) o ločenih pogajanjih.

Odgovor glede normativov in standardov za področje vzgoje in izobraževanja ter finančnih posegov na področju visokošolskega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti bo posredovan naknadno, upoštevaje vsebino usklajevanj glede teh ukrepov med predstavniki sindikatov in resornega ministrstva dne 24.4.2012.

I. PLAČE, POVRAČILA IN DRUGI PREJEMKI

1. Osnovna plača, odprava nesorazmerij v osnovnih plačah, varovana plača:

- Znižanje vrednosti plačnih razredov za 10% (kombinacija linearnega in progresivnega znižanje vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici) s 1.6.2012,

- s 1.6.2012 se odpravi preostali del nesorazmerja v osnovnih plačah;

- ukinitev varovane plače (A040) s 1.6.2012;

- ukrep je trajne narave;

2. Regres

leto 2012:

- regres se izplača vsem zaposlenim;

- višina regresa je odvisna od osnovne plače v mesecu pred izplačilom, in sicer: 692,00 € se izplača zaposlenim, ki so uvrščeni do vključno 13. plačnega razreda; 657,40 € se izplača od 14. do vključno 19. plačnega razreda; 493,05 € se izplača od 20. do vključno 26. plačnega razreda; 328,70 € se izplača od 27. do vključno 33. plačnega razreda, 164,35 € se izplača od 34. do vključno 39. plačnega razreda; od vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v višini 100 €.

leto 2013:

- regres se izplača zaposlenim, ki so uvrščeni do vključno 40. plačnega razreda;

- višina je odvisna od osnovne plače v mesecu pred izplačilom, in sicer: 692,00 € se izplača do vključno 13. plačnega razreda; 484,40 € od 14. do vključno 30. plačnega razreda in 346,00 € od 31. do vključno 40. plačnega razreda;

3. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

- povrnitev kilometrine v višini 5% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov;

- upravičenost do povračila stroškov nad 3 km razdalje od kraja bivanja do kraja opravljanja dela;

- omejitev najvišjega mesečnega zneska povračila z višino minimalne plače (izjema so javni uslužbenci, ki so premeščeni, prevzeti ali so po volji delodajalca sklenili pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju);

- v primeru organiziranega ali zagotovljenega brezplačnega prevoza na delo in z dela zaposleni ni upravičen do povračila stroškov prevoza;

- če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, ima pravico do povračila stroškov od kraja službenega stanovanja;

- če zaposleni dodelitev službenega stanovanja zavrne, se mu povrnejo stroški prevoza od kraja predloga dodelitve službenega stanovanja.

4. Regres za prehrano

- višina regresa znaša 3,52 €;

- do povračila so upravičeni zaposleni, ki delajo več kor 4 ure dnevno, razen če zaposleni dela krajši delovni čas (več kot 4 do 8 ur) na podlagi zakona (ZPIZ, ZZZ, krajši delovni čas zaradi starševstva);

- glede števila prejetih regresov se javnim uslužbencem, ki naloge opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, zagotovi enak položaj kot javnim uslužbencem, ki delajo v običajnem delovnem času;

- v primeru zagotovljene brezplačne prehrane ima zaposleni možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenja brezplačne prehrane (koriščenje brezplačne prehrane in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta).

5. Solidarnostna pomoč

- višina solidarnostne pomoči ostane nespremenjena (kot je sedaj veljavna: 577,51);

- do solidarnostne pomoči so upravičeni zaposleni, katerih osnovna plača ne presega višine minimalne plače, pri čemer je upravičenje vezano na osnovno plačo zaposlenega v mesecu nastanka dogodka oziroma razloga, zaradi katerega je javni uslužbenec upravičen do solidarnostne pomoči;

- rok za vložitev zahteve in s tem upravičenje do solidarnostne pomoči je vezano na 60 dni po nastanku dogodka.

6. Jubilejne nagrade

- višina ostane nespremenjena (kot je sedaj veljavna: 577,51 za 30 let; 433,13 za 20 let; 288,76 za 10 let;

- pravica do jubilejne nagrade se veže na leta delovne dobe v javnem sektorju.

7. Odpravnina ob odhodu v pokoj

- znižanje višine na dve povprečni mesečni plači zaposlenega v RS oziroma dve zadnji plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje;

- v primeru, da se javni uslužbenec upokoji v roku dveh mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja, je upravičen do odpravnine v višini treh mesečnih oziroma povprečnih plač, če je zanj to ugodneje;

- v primeru reaktivacije delovnega razmerja in ponovne upokojitve, zaposlenemu odpravnina ne pripada.

8. Nadomestilo za ločeno življenje

- nadomestilo zajema nadomestilo za stroške stanovanja v višini 140,54 €;

- ukine se nadomestilo za prehrano;

- upravičenje do nadomestila je vezano na razporeditev na delo več kot 70 km izven kraja bivališča ožje družine.

9. Dnevnice tujina

- znižanje dnevnice za 20%;

- dnevnica pripada za potovanja od 10 -14 ur in nad 14 ur.

10. Kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene

- kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 18% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov

11. Dnevnice v državi

- višina 16€;

- določitev enotne dnevnice (samo za službena potovanja, ki trajajo nad 12 ur);

- ukinitev dnevnice za potovanja od 6-8 ur in 8-12 ur;

- določitev še enega regresa za prehrano v primeru službenega potovanja v trajanju 8 do 12 ur;

- če je v okviru službenega potovanja zagotovljena celotna prehrana, zaposleni nima pravice do dnevnice.

12. Dodatki za delo v tujini

- ukinitev dodatkov za oddaljenost, zahtevnost dela v tujini ter nadomestila za nepreskrbljene otroke,

13. Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

- znižanje najvišjega dovoljenega obsega sredstev namenjenih za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu s 60% na 20% dosežene razlike med prihodki in odhodki

14. Zaposlovanje, avtorske pogodbe in podjemne pogodbe

Zaposlovanje

- zaposlovanje dovoljeno na podlagi soglasja, kot je opredeljeno v predlogu ZUJF. Brez soglasja so zaposlitve možne v primeru prevzema javnih uslužbencev kot posledica prenosa nalog na podlagi zakona oziroma reorganizacije in nadomestnih zaposlitev za določen čas (nadomestne zaposlitve za določen čas, nadomeščanje dalj časa odsotnih, ki prejemajo nadomestila, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna in nadomeščanje v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja za določen čas).

Avtorske in podjemne pogodbe ter študentsko delo

- sklepanje ni dovoljeno, razen, če gre za primere, ki so izrecno določeni v posebnih predpisih ali kadar je avtorska ali podjemna pogodba sklenjena za taksativno navedene primere v predlogu ZUJF;

- na podlagi soglasja se lahko sklepajo tudi druge avtorske oziroma podjemne pogodbe ter prevzema obveznosti iz naslova študentskega dela

15. Pogodbe o izobraževanju

- sklepanje pogodb o izobraževanju z zaposlenimi ni dovoljeno, razen če obveznost sklenitve pogodbe o izobraževanju izhaja iz posebnega predpisa ali kolektivne pogodbe.

16. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev

- javnemu uslužbencu, ki izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dokončnostjo sklepa predstojnika;

- javni uslužbenci imajo pravico do odpravnine kot ob upokojitvi;

- pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja (dogovor je mogoč le zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa in mora vsebovati določilo o času trajanja delovnega razmerja).

17. Dopust

zaposlenim od 1.1.2013 dalje pripada največ 32 dni letnega dopusta

18. Ukrepi iz interventnega zakona

- interventni ukrepi, ki zadevajo napredovanje v višji plačni razred, napredovanje v naziv, redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela ter usklajevanje plač veljajo do vključno 31.12.2013.

Napredovanje v naziv

- javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v višji naziv pridobijo pravico do plače v skladu z višjim nazivom s 1.6.2013;

- v letu 2013 ni napredovanja v višji naziv;

- leto 2013 se ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji naziv;

- izjema so javni uslužbenci, ki v letu 2012 in 2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi;

Napredovanje v višji plačni razred

- javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.6.2013;

- v letu 2013 ni napredovanja v višji plačni razred

- leto 2013 se ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.

Redna delovna uspešnost

- javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2013 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

- višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca

- v kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca

- javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2013 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10% osnovne plače)

Uskladitev osnovnih plač

- vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice se do 1.1.2014 ne uskladi.

II. OPREDELITEV DO PREDLOGA, KI ZADEVA ZMANJŠANJE ŠTEVILA JAVNIH USLUŽBENCEV

V predlogih, kot jih je vlada predlagala za pogajanja oziroma usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ni ukrepa o odpuščanju javnih uslužbencev, kar pomeni, da je primarni namen vlade ohraniti delovno razmerje zaposlenih.

Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je potrebno v letu 2013 zmanjšati obseg sredstev za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, ter da je morebitno odpuščanje zaposlenih iz poslovnih razlogov v pristojnosti delodajalca, pri čemer je sindikat v skladu s predpisi pri postopkih reorganizacije in odpovedi iz poslovnih razlogov vključen v te postopke oziroma v posamezne faze postopkov. Vlada ne more preprečiti, da v primeru ugotovljenih poslovnih razlogov, vezanih na reorganizacijo ali racionalizacijo poslovanja, povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov dela, delodajalci izpeljali postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.

Vlada pa si bo prizadevala, da se bo v organih, kjer ima neposredne pristojnosti in v katerih bo treba znižati število zaposlenih, to dogajalo na mehak način oziroma z naravnim odlivom.

III. OPREDELITEV GLEDE VODENJA LOČENIH POGAJANJ S PSS IN SPS

V zvezi z zahtevo PSS in SPS o ločenih pogajanjih, vladna stran meni, da ločena pogajanja niso možna, ko gre za predloge ukrepov na področju plač, povračil in drugih prejemkov iz delovnega razmerja policistov, saj o plačah in drugih prejemkih zaposlenih v javnem sektorju tem že potekajo pogajanja oziroma usklajevanja med predstavniki vlade in koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Glede drugih vprašanj, ki jih sindikata izpostavljata in o katerih sta izrazila zahtevo za ločena pogajanja (npr. oprema policistov, pogoji dela v policiji, ..), vladna stran ločena pogajanja s pristojnim ministrom podpira.

Po mnenju vladne strani so ločena pogajanja torej možna in smiselna o vseh vprašanjih, ki niso predmet pogajanj oziroma usklajevanj s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja.

 

 

S spoštovanjem,

 

 

dr. Senko PLIČANIČ

MINISTER