ZPIZ

ZDR (1.22 MB)

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji sicer temelji na zavarovalni�kem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, pla?anih v ?asu aktivne dobe zavarovanca. Vendar ne gre spregledati, da sistem pokojninskega zavarovanja v RS vendarle ni ?isti �zavarovalni�ki� sistem, saj je del socialnega zavarovanja, ki temelji tudi na na?elih vzajemnosti in solidarnosti tako intrageneracijske, kot medgeneracijske.

Pogled nazaj v zgodovino urejanja pokojninskega sistema v Sloveniji poka�e, da so se v preteklosti znotraj pokojninskega sistema podeljevale pravice, ki niso imele podlage v vpla?anih prispevkih, kar je pomenilo odstop od osnovnega na?ela pokojninskega sistema pri nas � na?ela zavarovanja. Vendar v ve?ini primerov te pravice niso bile v funkciji zagotavljanja solidarnosti med zavarovanci, ampak bolj v funkciji zagotavljanja pravic posameznim dru�benim skupinam.

S predlogom zakona �eli predlagatelj povrniti pokojnini, ki temelji na vpla?anih prispevkih, status pravice, zaslu�ene z minulim delom in vpla?animi prispevki v pokojninsko blagajno. Navedeno pa se lahko vzpostavi samo na na?in, da se pokojninski sistem o?isti vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v pla?anih prispevkih, s ?imer bo le-ta postal preglednej�i in pravi?nej�i. Pravice, ki so se do sedaj financirale preko pokojninske blagajne iz dr�avnega prora?una, bodo v skladu s predlogom v obdobju enega leta prenesene in v celoti, skupaj s financiranjem, urejene, v posebnih predpisih. S tem ukrepom bo pokojninska blagajna preglednej�a, kar bo vplivalo na ve?jo motiviranost za zavarovanje in vpla?evanje prispevkov ter bo omogo?ilo u?inkovitej�i nadzor pristojnih institucij nad porabo sredstev, ki jih dr�avni prora?un namenja za izpla?evanje posebnih pravic.

Preglednost pokojninskega sistema dodatno krepi tudi uvedba informativnih osebnih ra?unov, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) vodi za vsakega zavarovanca, ki je vklju?en v obvezno zavarovanje. Informativni osebni ra?un vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili pla?ani prispevki, o obra?unanih in pla?anih prispevkih po posameznih letih, ter o priznani delovni dobi. Zavod omogo?i osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v mati?ni evidenci in v informativnem osebnem ra?unu. Zavod mora mo�nost vpogleda v informativni osebni ra?un vzpostaviti najkasneje do 1.1.2014. Z uveljavitvijo informativnih osebnih ra?unov se vzpostavlja bistveno ve?ja preglednost in motiviranost zavarovancev za vklju?itev oziroma vztrajanje v delovnem razmerju ter za zavarovan?ev nadzor nad pla?evanjem prispevkov.

Modernizacija obstoje?ega pokojninskega sistema v Sloveniji je nujna zaradi zagotavljanja finan?ne vzdr�nosti sistema v naslednjih letih. Zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2016 brez sprememb ne bo mogo?e. Kljub pozitivnim u?inkom pokojninske reforme iz leta 1999, bodo po letu 2016 nujno potrebne spremembe, ali pa se bo pokojninska blagajna zna�la v velikih te�avah. Predlog nove pokojninske zakonodaje predvideva prilagajanje obstoje?ega pokojninskega sistema novim demografskim in gospodarskim okoli�?inam, ki jih ob reformi iz leta 2000 ni bilo mogo?e predvideti. Spremembe bodo postopne, premi�ljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih. Z modernizacijo pokojninskega sistema se bo sku�alo odpraviti klju?ne pomanjkljivosti obstoje?ega pokojninskega sistema ter zagotoviti njegovo dolgoro?no javnofinan?no vzdr�nost in stabilnost ter dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam upokojencev.

Predlog nove pokojninske zakonodaje sledi cilju, da se vzpostavi pokojninski sisistem, ki temelji na zavarovanju in je pravi?en, pregleden in posledi?no tudi finan?no u?inkovit. Pravi?nost je zagotovljena s tem, ko je vi�ina pokojnine v ?im ve?ji meri odvisna od vi�ine vpla?anih prispevkov. Preglednost sistema je v tem, da je posameznik skozi svoje aktivno obdobje natan?no obve�?en o vi�ini vpla?anih prispevkov ter tudi o vi�ini pokojnine, ki jo lahko pri?akuje iz obveznega pokojninskega zavarovanj. Pravi?en in pregleden sistem pa z vidika posameznika krepi zaupanje v sistem, s ?imer se pove?a tudi motivacija za vpla?evanje prispevkov, saj posameznik ve, da je njegova socialna varnost v starosti odvisna predvsem od pla?evanja prispevkov v pokojninski sistem v ?asu, ko je aktiven. Predlog temelji tudi na na?elih vzajemnosti in solidarnosti, saj ohranja intrageneracijsko in medgeneracijske solidarnost.

V okviru navedenih ciljev in na?el sta temeljna namena predloga zakona:

� zagotoviti dostojne pokojnine in

� zagotoviti finan?no vzdr�nost pokojninskega sistema.

V primeru, da se ZPIZ-2 ne uveljavi in da ponovno ne bi pri�lo do nujno potrebnih sprememb, bo potrebno vzdr�nost pokojninske blagajne pred kolapsom re�evati z dodatnimi interventnimi ukrepi, ki pa lahko samo omejijo obseg pravic v sklopu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in hkrati s prispevki dodatno obremenijo delodajalce. Prva re�itev bi v nesprejemljiv socialno-ekonomski polo�aj pahnila veliko ve?ino upokojencev in hkrati pod vpra�aj postavila medgeneracijsko solidarnost, ki predstavlja temelj celotnega pokojninskega sistema. Dodatna obremenitev delodajalcev pa bi, kljub kratkoro?no ve?jemu prilivu v pokojninsko blagajno, na dolgi rok imela tako negativni vpliv na razvoj slovenskega gospodarstva, da bi se to neogibno �e v nekaj letih pokazalo tudi v vse ve?jem primanjkljaju v pokojninski blagajni. Obe re�itvi sta torej, tako z vidika aktualnih in bodo?ih upokojencev kot z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja, zelo slabi. Pomembno se je namre? zavedati, da se bodo v naslednjih letih v skladu s pogoji, ki jih dolo?a ZPIZ-1, upokojile naj�tevil?nej�e generacije, katerih upokojitev pomeni, da jim je, ne glede na podalj�evanje �ivljenjske dobe in navkljub zgodnji upokojitvi, v skladu z Ustavo RS potrebno nemoteno zagotavljati pokojnine do smrti.

SPREMEMBE V OBVEZNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

1. Zvi�evanje in izena?itev upokojitvenih starosti mo�kih in �ensk

Kljub ve?jemu poudarku na �mehkih� pristopih k dvigovanju dejanske upokojitvene starosti, moramo na novo opredeliti upokojitveno starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine in starost za pred?asno upokojitev. Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se bo tako za mo�ke in �enske z najmanj 15 let zavarovalne dobe dvignila na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob so?asnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe (�enske in mo�ki) Upokojitvena starost za pred?asno pokojnino bo za oba spola 60 let, pred?asno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe.

V Sloveniji imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi dr�avami, najni�jo minimalno starost za upokojitev mo�kih 58 let in eno izmed najni�jih za �enske (57 let in 4 mesece v letu 2012). Pri �enskah ima podobno nizko starost za upokojitev �ensk le �e Romunija (58 let in 4 mesece).

Zakonski dvig upokojitvenih starosti po ZPIZ-2 bo postopen, prehod pa bo trajal vse do leta 2020.

2. Vzpostavitev spodbudnej�e politike bonusov in restriktivnej�e politike malusov ter omejitev ?asovnih bonusov

Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je v spodbujanju dalj�ega ostajanja v zaposlitvi in prepre?evanju prezgodnjega upokojevanja. Merilo za nagrado s pribitki oziroma kaznovanje z odbitki pri pokojnini predstavlja pred?asna pokojnina. Tako se ta zavarovancu zni�a za 0,3% (mo�ki in �enske) za vsak mesec upokojitve pred �polno� starostjo (65 � mo�ki in �enske). Ker �polna� starost postopoma nara�?a, prav tako pa se postopoma dviguje pokojninska doba za pred?asno pokojnino za zavarovanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. imen. malusi) temu prilagojeni.

Na drugi strani pa predlog uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pred?asne pokojnine bodo tako zaposleni ob pla?i upravi?eni �e do 20% pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, pove?eval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec u�ival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar najve? do 65 leta starosti.

3. Vzpostavitev ve?je fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve

Delna upokojitev bo po novem omogo?ena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogo?a tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne upokojitve omogo?en fleksibilen delovni ?as ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma. Tiste, ki se bodo odlo?ili za delno upokojitev, pa se bo sku�alo z dodatnim denarnim bonusom v obliki 5 % odmerjene pred?asne oziroma starostne pokojnine dodatno motivirati za ostajanje v zaposlitvi, in sicer do dopolnitve 65. leta starosti.

4. Podalj�anje obra?unskega obdobja za odmero pokojnine

Sedanji na?in odmere, z upo�tevanjem najugodnej�ih zaporednih 18 let zavarovanja po letu 1970 (po novem od leta 1980 dalje oziroma tudi prej, ?e obstaja zavarovanje oziroma podatki), ne omogo?a pravi?nega na?ina odmere pokojnine, saj upo�teva dohodke, za katere so bili pla?ani prispevki iz razmeroma kratkega obdobja. Zato se upo�tevajo pla?ani prispevki v dalj�em - 28 - letnem obdobju z mo�nostjo izvzema najmanj ugodnih 3 let), s ?imer bo omogo?en pravi?nej�i na?in odmere pokojnine, saj zaslu�ki ve?inoma nara�?ajo sorazmerno z nara�?anjem let delovne dobe (npr. dodatek na delovno dobo). Podalj�evanje obra?unskega obdobja in mo�nost izvzema se odvija postopoma.

SPREMEMBE V DODATNEM ZAVAROVANJU

1. Poklicno zavarovanje

Poklicno zavarovanje, ki je �e do sedaj temeljilo na sistemu vnaprej dolo?enih prispevkov, se prilagaja z namenom doseganja cilja zagotovitve dostojnih poklicnih pokojnin vsem zavarovancem te oblike zavarovanja. Za ve?ino zavarovancev se dolo?a prispevna stopnja, povi�ana z zadnjo spremembo pokojninskega na?rta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo mora pla?evati delodajalec, hkrati s tem pa se na novo definira tudi pravica do poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina je prejemek, ki posamezniku zagotavlja dolo?en dohodek, od trenutka, ko zapusti trg dela pa do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vi�ina poklicne pokojnine je pri vsakem posamezniku odvisna od vi�ine nabranih sredstev na njegovem osebnem ra?unu in predvidene dobe prejemanja poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina ne sme zna�ati manj, kot zna�a v mesecu uveljavitve pravice do poklicne pokojnine 80 % najni�je pokojninske osnove. U�ivalec pravice do poklicne pokojnine ima tudi pravico, da se prostovoljno vklju?i v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s ?imer si zagotovi vi�jo odmero pokojnine ob upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

2. Dodatno zavarovanje

Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih ra?unih ?lanov te oblike zavarovanja z namenom, da se posamezniku v ?asu u�ivanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovi dodaten dohodek. Ta oblika zavarovanja se lahko vzpostavi kot kolektivno zavarovanje pri delodajalcu, ki v celoti financira zavarovanje za vse svoje zaposlene, ali pa z individualno vklju?itvijo v pokojninski na?rt individualnega zavarovanja, na podlagi katerega ?lan sam vpla?uje premijo. Vpla?nik premije dodatnega zavarovanja je upravi?en do dav?nih olaj�av za vpla?ane premije. Pravici, ki jih zagotavlja ta oblika zavarovanja, sta: pravica do dodatne starostne pokojnine in pravica do pred?asne dodatne starostne pokojnine, zavarovanec pa lahko ob dolo?enih pogojih zahteva tudi izpla?ilo premo�enja, vpisanega na njegovem osebnem ra?unu v enkratnem znesku.

Izvajalec dodatnega zavarovanja je pokojninski sklad, ki se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad, kritni sklad, krovni sklad ali pa kot skupina kritnih skladov. Upravljavci pokojninskega sklada so lahko samo pokojninska dru�ba, zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov �ivljenjskega zavarovanja ter banka, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov. Bistvene spremembe v primerjavi z veljavno zakonodajo se predlagajo tudi na podro?ju nalo�bene politike. Na podlagi krovnih skladov oziroma skupine kritnih skladov naj bi se izvajala nalo�bena politika �ivljenjskega cikla, v okviru katere bi upravljavec sam, glede na starost ?lana, slednjega razporejal od (pod)sklada z bolj agresivno nalo�beno politiko v sklad z manj agresivno nalo�beno politiko in na koncu v sklad z minimalno zajam?eno donosnostjo.

Poleg omenjenega se vzpostavlja tudi u?inkovit nadzor, tako nad delovanjem sistema samega, kot tudi nad zagotavljanjem pravic ?lanov.

BISTVENE SPREMEMBE OBVEZNEGA ZAVAROVANJA, GLEDE NA NA REFERENDUMU ZAVRNJEN ZAKONU (ZPIZ-2):

1. Pokojnina je definirana kot redni mese?ni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in u�ivalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;

2. Posebni izdatki, ki so se pla?evali preko pokojninske blagajne iz dr�avnega prora?una na podlagi 232. ?lena, se v prehodnem obdobju izlo?ijo iz pokojninskega sistema, izpla?evanje teh pravic pa se v roku enega leta po uveljavitvi ZPIZ-2 uredi s posebnim zakonom.

3.

Institut	NA REFERENDUMU ZAVRNJEN ZPIZ-2	NOVI PREDLOG ZPIZ-2
Starostna pokojnina	- 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe - 58 let in 41 let pokojninske dobe brez dokupa (�enske) oziroma 60 let in 43 let pokojninske dobe brez dokupa (mo�ki).	- 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe - 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (izrecno dolo?eno, katera obdobja se v�tevajo v pokojninsko dobo brez dokupa) - prehodno obdobje
Pred?asna pokojnina	- 60 let starosti in 38 let (�enske) oziroma 40 let pokojninske dobe (mo�ki).	- 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
Zni�anje starosti na ra?un otrok	zni�anje od 65. leta starosti do najve? 58 let (�enske) in 60 (mo�ki);	zni�anje pogoja starosti (8 mesecev za vsakega otroka) od 60. leta starosti najve? do 58 leta;
Obvezno slu�enje voja�kega roka	Zni�anje starostne meje od 65. leta starosti.	zni�anje pogoja starosti za obdobje 2/3 obveznega slu�enja voja�kega roka od 60. leta starosti najve? do 58. leta;
Pokojninska osnova	30 let in 3 leta izvzem.	28 let in 3 leta izvzem.
Odmerni odstotek	80%	Za 40 let (mo�ki) oziroma 38 let (�enske) 78%, za 40 let �enske 82%.
Valorizacijski koli?nik	0,75513	0,732
Usklajevanje pokojnin	70% rast povpre?ne pla?e v RS, 30% inflacija.	60% rast povpre?ne pla?e v RS, 40% inflacija.
V�tevnost nadomestil v pokojninsko osnovo.	V vi�ini pla?e.	V dejanski vi�ini nadomestila.
Informativni osebni ra?un	Ne obstaja.	Zavod vzpostavi do leta 2014.
Varstvo pri?akovanih pravic	Za brezposelne 3 leta za delovne invalide 5 let.	Za delovne invalide 3 leta.