Oktobra 2012 se je na Direktoratu za obrambne zadeve izvajalo testno izpolnjevanje tabele realizacije nalog. Iz razgovora s nekaterimi sodelujo?imi pri testnem izpolnjevanju tabele obremenjenosti so le ti povedali, da so delavci �predlagan na?in spremljanja ob?utili kot velik pritisk. Obrazlo�itev predlagateljev omenjenega obrazca, da je tabela pomo? nadrejenemu oz. predstojniku organa, da� bo iz izpolnjevanja tabele ugotovil kdo je preve? oziroma premalo obremenjen, in da bo lahko prerazporedil naloge, je po na�i oceni neresni?na. V Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO) se ne strinjamo s tak�no argumentacijo uporabnosti navedene tabele, kar �elimo v nadaljevanju tudi argumentirati.

Vsak delavec ima z Ministrstvom za obrambo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v kateri so v 2. ?lenu navedene naloge javnega uslu�benca. Poleg tega so naloge javnega uslu�benca opredeljene tudi v sistemizaciji delovnih mest. Predstojnik oz. vodja organizacijske enote pa je z delovnimi nalogami podrejenih podrobno seznanjen: kot prvo javni uslu�benci opravljajo naloge iz sistemizacije (pogodbe) ter druge naloge z delovnega podro?ja po odredbi nadrejenega; kot drugo pa predstojnik elektronsko (v?asih pa elektronsko in fizi?no ) podpi�e pripravljene dokumente, potne naloge, prijave na seminarje, usposabljanja.... Prav tako se pripravljajo mese?ni plani in mese?ne realizacije delovnih nalog ter razna poro?ila, iz katerih je razvidno re�evanje zadev v dolo?enem ?asovnem obdobju. Predvidevamo, da vodje vedo, kateri delavec je zadol�en za posamezno podro?je in posledi?no, koliko dela je le-ta opravil. Poleg omenjenega je ve?ina dela vezana na aplikacije (IRDG, ORGMOB, EDD, ARD?, EHONAS) iz katerih je prav tako razvidno kaj in koliko nalog je imel posameznik v nekem ?asovnem obdobju.

V kolikor pa posamezniki smatrajo, da to ni dovolj in bi bilo potrebno dodatno spremljanje delav?evega dela, pa tabela, ki smo jo prejeli v seznanitev, nikakor ni ustrezna. Povsem nesprejemljivo je namre?, da se predlagana tabela vodi v minutah. Delavci morajo v tabeli ozna?iti, koliko ?asa so pripravljali dolo?eno nalogo, koliko ?asa so se ukvarjali z neko stranko, koliko ?asa so uporabljali telefon, internet za privatne namene, koliko ?asa so se pogovarjali s sodelavci, koliko ?asa so pili kavo in podobno. Ne znamo si razlo�iti, kaj bo npr. dokazal podatek: nek uradnik se je s stranko pogovarjal pol ure, drugi pa le 10 minut. Ali� uradnik, ki se dlje ?asa pogovarja s stranko, posledi?no slab�e opravlja delo kot uradnik, ki za to porabi manj ?asa???

Kot zadnje, vendar ne najmanj pomembno pa bi poudarili, da po na�i oceni zahteva tabela, ki smo jo videli in v kolikor bi bila res realno in objektivno izpolnjena, vsaj pol ure delovnega ?asa dnevno, kar predstavlja �npr. pri 100 delavcih, ki izpolnjujejo omenjeno tabelo, 50 ur ?asa dnevno, kar pomeni ve? kot 6 delavcev dnevno. Kot smo �e v uvodu omenili, pa so delavci, ki so sodelovali pri testnem izpolnjevanju tabele obremenjenosti, ?utili dolo?en pritisk. Posamezniki so izjavili, da je bila v tem ?asu motena njihova komunikacija s sodelavci na delovnem mestu, zato smatrajo, da je to neka oblika mobinga na delovnem mestu.

V SMO nasprotujemo omenjenemu na?inu �podpore� predstojnikom, saj menimo, da so bolj pomembni rezultati dela in ne na?in, kako pridemo do teh rezultatov. Vsaka situacija je nekaj posebnega in je ne moremo re�evati po neki �abloni. V pristojnosti predstojnikov posameznih OE pa je, da z razli?nimi ukrepi izbolj�ajo organiziranost in posledi?no produktivnost. Predlagamo, da bi se razmi�ljalo v smeri uvajanja motivacijskih ukrepov, ki jih v ?asu recesije in zategovanja pasu v javni upravi �e kako primanjkuje. Navsezadnje je po preverjenih inforamcijah, ta praksa zgolj v obrambnem resorju in jo v javnem sektorju ne poznajo. Spra�ujemo se, zakaj bi moral na� sektor uvajati novosti, ki jih ne narekujejo zakoni in predpisi. Pri?akujemo, da se bo takoj prenehalo s tak�no prakso in zapravljanjem delovnega ?asa.

�

Lep pozdrav.

�

Darko Milenkovi?

Predsednik