Oktobra 2012 se je na Direktoratu za obrambne zadeve izvajalo testno izpolnjevanje tabele realizacije nalog. Iz razgovora s nekaterimi sodelujočimi pri testnem izpolnjevanju tabele obremenjenosti so le ti povedali, da so delavci  predlagan način spremljanja občutili kot velik pritisk. Obrazložitev predlagateljev omenjenega obrazca, da je tabela pomoč nadrejenemu oz. predstojniku organa, da  bo iz izpolnjevanja tabele ugotovil kdo je preveč oziroma premalo obremenjen, in da bo lahko prerazporedil naloge, je po naši oceni neresnična. V Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO) se ne strinjamo s takšno argumentacijo uporabnosti navedene tabele, kar želimo v nadaljevanju tudi argumentirati.

Vsak delavec ima z Ministrstvom za obrambo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v kateri so v 2. členu navedene naloge javnega uslužbenca. Poleg tega so naloge javnega uslužbenca opredeljene tudi v sistemizaciji delovnih mest. Predstojnik oz. vodja organizacijske enote pa je z delovnimi nalogami podrejenih podrobno seznanjen: kot prvo javni uslužbenci opravljajo naloge iz sistemizacije (pogodbe) ter druge naloge z delovnega področja po odredbi nadrejenega; kot drugo pa predstojnik elektronsko (včasih pa elektronsko in fizično ) podpiše pripravljene dokumente, potne naloge, prijave na seminarje, usposabljanja.... Prav tako se pripravljajo mesečni plani in mesečne realizacije delovnih nalog ter razna poročila, iz katerih je razvidno reševanje zadev v določenem časovnem obdobju. Predvidevamo, da vodje vedo, kateri delavec je zadolžen za posamezno področje in posledično, koliko dela je le-ta opravil. Poleg omenjenega je večina dela vezana na aplikacije (IRDG, ORGMOB, EDD, ARDČ, EHONAS) iz katerih je prav tako razvidno kaj in koliko nalog je imel posameznik v nekem časovnem obdobju.

V kolikor pa posamezniki smatrajo, da to ni dovolj in bi bilo potrebno dodatno spremljanje delavčevega dela, pa tabela, ki smo jo prejeli v seznanitev, nikakor ni ustrezna. Povsem nesprejemljivo je namreč, da se predlagana tabela vodi v minutah. Delavci morajo v tabeli označiti, koliko časa so pripravljali določeno nalogo, koliko časa so se ukvarjali z neko stranko, koliko časa so uporabljali telefon, internet za privatne namene, koliko časa so se pogovarjali s sodelavci, koliko časa so pili kavo in podobno. Ne znamo si razložiti, kaj bo npr. dokazal podatek: nek uradnik se je s stranko pogovarjal pol ure, drugi pa le 10 minut. Ali  uradnik, ki se dlje časa pogovarja s stranko, posledično slabše opravlja delo kot uradnik, ki za to porabi manj časa???

Kot zadnje, vendar ne najmanj pomembno pa bi poudarili, da po naši oceni zahteva tabela, ki smo jo videli in v kolikor bi bila res realno in objektivno izpolnjena, vsaj pol ure delovnega časa dnevno, kar predstavlja  npr. pri 100 delavcih, ki izpolnjujejo omenjeno tabelo, 50 ur časa dnevno, kar pomeni več kot 6 delavcev dnevno. Kot smo že v uvodu omenili, pa so delavci, ki so sodelovali pri testnem izpolnjevanju tabele obremenjenosti, čutili določen pritisk. Posamezniki so izjavili, da je bila v tem času motena njihova komunikacija s sodelavci na delovnem mestu, zato smatrajo, da je to neka oblika mobinga na delovnem mestu.

V SMO nasprotujemo omenjenemu načinu »podpore« predstojnikom, saj menimo, da so bolj pomembni rezultati dela in ne način, kako pridemo do teh rezultatov. Vsaka situacija je nekaj posebnega in je ne moremo reševati po neki šabloni. V pristojnosti predstojnikov posameznih OE pa je, da z različnimi ukrepi izboljšajo organiziranost in posledično produktivnost. Predlagamo, da bi se razmišljalo v smeri uvajanja motivacijskih ukrepov, ki jih v času recesije in zategovanja pasu v javni upravi še kako primanjkuje. Navsezadnje je po preverjenih inforamcijah, ta praksa zgolj v obrambnem resorju in jo v javnem sektorju ne poznajo. Sprašujemo se, zakaj bi moral naš sektor uvajati novosti, ki jih ne narekujejo zakoni in predpisi. Pričakujemo, da se bo takoj prenehalo s takšno prakso in zapravljanjem delovnega časa.

Lep pozdrav.

Darko Milenkovič

Predsednik