Vlada sprejela stali?e glede stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja
Vlada Republike Slovenije je na dananji dopisni seji sprejela stali?e glede stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, ki so se pridruili napovedani stavki 18. 4. 2012.
1. Stavkovne zahteve s podro?ja pla? in drugih prejemkov zaposlenih v javnem sektorju
Med stavkovnimi zahtevami sindikatov javnega sektorja so vsi sindikati podali zahteve, ki se nanaajo na pla?e in druge prejemke zaposlenih v javnem sektorju ter njihovo zaposlitev oziroma delovno razmerje.
Vlada uvodoma poudarja, da predlagani ukrepi, ki se nanaajo na pla?e in povra?ila strokov ter druge prejemke iz delovnega razmerja javnih uslubencev, predstavljajo le del ukrepov celotnega paketa ukrepov za uravnoteenje javnih financ in postopen izhod iz krize. Kot je bilo predstavljeno na sejah Ekonomsko socialnega sveta (ESS), gre pri prizadevanju vlade za cilj zmanjanja prora?unskega primanjkljaja na 3 % BDP, kar bi omogo?ilo dolgoro?no vzdrnost in stabilnost javnih financ, za preko 100 razli?nih ukrepov, ki ne zadevajo zgolj zaposlenih v javnem sektorju, temve? spreminjajo obseg in viino pravic iz javnih sredstev tudi drugih kategorij prebivalstva v Sloveniji.
Vlada pri predlaganih ukrepih temelji na stali?u, da je treba pri pripravi ukrepov za uravnoteenje javnih financ upotevati porazdelitev bremen med razli?nimi kategorijami prejemnikov javnih sredstev, tudi med zaposlene v javnem sektorju. Zmanjanje obsega in viine pravic je predvideno tudi pri drugih pravicah iz javnih sredstev, prav tako pa vlada na?rtuje ukrepe, ki bi pove?ali prihodkovno stran prora?una. Ker se eli dose?i cilj 3 % primanjkljaja, kljub na?rtovanim ukrepom na prihodkovni strani prora?una in zmanjanju odhodkov iz drugih naslovov, tega ni mogo?e zagotoviti brez posega v pla?e in druge prejemke iz delovnega razmerja zaposlenih v javnem sektorju. Obseg sredstev za pla?e v javnem sektorju znaa priblino 4,1 milijarde evrov, skoraj polovico prora?una drave. e samo gibanje obsega sredstev za pla?e v javnem sektorju v obdobju 2009-2011 kae, da se ta obseg iz leta v leto vztrajno pove?uje, tudi v ?asu veljavnosti interventnih ukrepov, kot jih je dolo?al Zakon o interventnih ukrepih (ZIU), kar dodatno utemeljuje razloge, da je poseg v javnofinan?ne odhodke iz tega naslova nujen. S predlaganimi ukrepi bo omogo?eno, da se javnofinan?ni primanjkljaj ne bo e dodatno pove?eval.
Kot je bilo reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavljeno na 1. Seji usklajevanj o ukrepih na podro?ju pla? 27. 3. 2012, se vlada v celoti zaveda odgovornosti za predlagane ukrepe, ki jih prav gotovo ne bi bilo, ?e ne bi bili nujni predpogoj za stabilizacijo javnih financ in izhod iz krize.
Slovenija sodi v skupino drav, ki jih je kriza najbolj prizadela. V ?asu hude gospodarske in finan?ne krize kljub vsakodnevnim izgubam slub zaposlenih v gospodarskem sektorju v javnem sektorju ni bilo odpu?anj, prav tako ni bilo znievanja pla? in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Ne glede na hudo krizo, je raven pravic zaposlenih v javnem sektorju ostala enaka, ?eprav je socialno-ekonomski poloaj javnih uslubencev nujno soodvisen od stanja v gospodarstvu.
Vlada meni, da so predlagani ukrepi na podro?ju pla? in drugih prejemkov v javnem sektorju, upotevaje vse druge predlagane ukrepe, ki zadevajo celotno prebivalstvo in tudi zaposlene v realnem sektorju, nujen prispevek zaposlenih k pravi?neji porazdelitvi bremena krize. Pla?e zaposlenih se kljub zaostrenim makroekonomskim in javno finan?nim okoli?inam niso zniale, prav tako ni bilo odpu?anja javnih uslubencev.
Stavkovne zahteve po posameznih vsebinskih sklopih stavkovnih zahtev:
1.1 Stavkovne zahteve o spotovanju socialnega dialoga in ohranitev pravic javnih uslubencev iz veljavnih kolektivnih pogodb brez enostranskega poseganja v te pravice
Takoj po predstavitvi nabora predlaganih ukrepov Ekonomsko socialnemu svetu je 27. 3. 2012 vlada povabila vse reprezentativne sindikate javnega sektorja k pogajanjem o predlaganih ukrepih glede pla? in drugih prejemkov zaposlenih v javnem sektorju. Pri tem je vladna stran vseskozi poudarjala, da eli konkretne proti predloge sindikalne strani na predlagane vladne ukrepe in da vztrajno zavra?anje predlogov na na?elni ravni ne more voditi do uskladitve, saj vlada brez konkretnih proti predlogov sindikalne strani ne more pripraviti novih vladnih predlogov.
O?itke, da vlada ne spotuje socialnega dialoga, potem ko je na sedmih sejah tak dialog vodila in si prizadevala dose?i uskladitev s socialnimi partnerji, vlada zavra?a.
Pri posegih v pravice javnih uslubencev, ki so urejene v kolektivnih pogodbah, gre za za?asno interventno poseganje. S tem, ko vlada predlaga za?asno enotno ureditev posameznih pravic za vse javne uslubence, zasleduje cilj enakomerne porazdelitve bremen krize med posamezne skupine javnih uslubencev. Vlada ne odpoveduje kolektivnih pogodb in jih ne razveljavlja, temve? le predlaga, da bi za?asno veljala enotna ureditev teh pravic za vse javne uslubence, v nekoliko niji viini, kot so urejene po panonih kolektivnih pogodbah.
Kot e ve?krat poudarjeno, je primarni interes in cilj vlade, da se s sindikati javnega sektorja dosee dogovor o predlaganih ukrepih in da je zakonska uveljavitev teh ukrepov nujni ukrep v primeru, ko med strankami ne bo doseenega dogovora o tem.
1.2 Stavkovne zahteve o umiku predlogov o znianju pla? in drugih prejemkov iz delovnega razmerja javnih uslubencev ter druge zahteve v zvezi s pla?ami zaposlenih v javnem sektorju
Kot je e pojasnjeno v uvodnem delu, predlagani ukrepi za uravnoteenje javnih financ pomenijo paket ukrepov, s katerimi se zasleduje zastavljen javnofinan?ni cilj, zato predlog ukrepov, ki se nanaajo na pla?e in druge prejemke javnih uslubencev predstavlja zgolj del teh ukrepov. Iz e navedenih razlogov, vlada ne more verodostojno zagovarjati predlaganih ukrepov, ?e se del ukrepov, ki se sicer v velikem delu nanaa tudi na druge skupine prebivalstva v Sloveniji (npr. upokojenci, tudentje, nezaposleni, druine, zaposleni v gospodarskem sektorju), ne bo nanaal tudi na zaposlene v javnem sektorju.
Zadnji vladni predlog je, da se osnovne pla?e zniajo za 6 %, ali pa da se odpravita obe preostali ?etrtini nesorazmerja v osnovnih pla?ah in isto?asno zniajo osnovne pla?e za 11%. Zadnji vladni predlog je torej glede na prvotni predlog o 15 % znianju osnovnih pla? za ve? kot polovico mileji ukrep glede pla?, a je bil s sindikalne strani e vedno zavrnjen.
Glede regresa za letni dopust je vlada na podlagi spremenjenega izhodi?u predlagala, da se regres v letu 2012 zaposlenih v javnem sektorju izpla?a, vendar ne vsem zaposlenim v enaki viini, kar je povsem skladno z ve?krat izraeno zahtevo sindikatov, da morajo tisti, ki imajo ve?, ve? prispevati k premagovanju krize, kar naj bi veljalo tudi za javni sektor. Tako je glede regresa vladni predlog, da ga zaposleni, ki prejemajo minimalno pla?o prejmejo v celotni dogovorjeni viini 692 evrov, potem pa se viina regresa po posameznih skupinah pla?nih razredov zniuje v odvisnosti od viine osnovne pla?e zaposlenega, pri ?emer se dosee cilj 50 % znianja potrebnih sredstev za izpla?ilo regresa zaposlenim v javnem sektorju glede na obseg sredstev za regres, izpla?an v letu 2011.
Stavkovne zahteve sindikatov, ki se nanaajo na umik predlogov ukrepov posega v pla?e, bi vlada lahko umaknila pod pogojem, da bi se na drug na?in v javnem sektorju zagotovil enak finan?ni u?inek. V dosedanjih pogajanjih in usklajevanjih s sindikati je bilo ugotovljeno, da to ni mono. Pri tem je treba poudariti, da predlogi vladnih ukrepov pomenijo poseg na na?in delnega znianja pla? in prejemkov iz delovnega razmerja, ne pa v ukinitev posameznih pravic.
1.3 Stavkovne zahteve s podro?ja odpu?anja javnih uslubencev, oziroma naj se tevilo javnih uslubencev zmanjuje na mehak na?in z naravnim odlivom.
V predlogih, kot jih je vlada predlagala za pogajanja oziroma usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ni ukrepa o odpu?anju javnih uslubencev. Zavedanje, da je bolje ohraniti slubo pa ?eprav z nekoliko nijo pla?o, kot pa v ?asu krize ostati brez slube, je torej eno od primarnih vodil vlade pri uresni?evanju zastavljenega fiskalnega cilja.
Glede zahtev, da so predstavniki sindikatov vklju?eni v postopke reorganizacij v dravnih organih, vlada odgovarja, da bo v teh postopkih dosledno spotovano na?elo socialnega partnerstva, kot ga opredeljujejo 26. in drugi ?leni ZJU.
2. Stavkovne zahteve glede umika nepravi?nih ukrepov, ki razgrajujejo socialno dravo
Vlada je pripravila ukrepe za uravnoteenje javnih financ z namenom, da ohranimo irok sistem delovanje socialne drave tudi v prihodnosti. Srednjero?no uravnoteenje in stabilizacija javnih financ sta namre? klju?na, ?e elimo tudi v prihodnje znatni del javnih sredstev razporejati za delovanje socialne drave in druinske politike po na?elih pravi?nosti, solidarnosti in preglednosti. Z nadaljnjim nara?ajo?im primanjkljajem in javnim dolgom bi namre? najprej ogrozili ravno raven pravic tistih, ki si sami s svojim delom ne morejo omogo?iti osnovnih ivljenjskih razmer.
Vlada je s predlaganimi ukrepi na podro?je druine in sociale ter varstva brezposelnih posegla zelo selektivno. Za celoten spekter socialnih pravic se ohranja enoten pristop, to je cenzus 64 % povpre?ne neto pla?e na druinskega ?lana (cca 620 evrov).
Pri porodnikem dopustu ostane z dopustom za varstvo in nego otroka dolina 12 mesecev, kar je primerjalno gledano ugodno. Omejujemo viino nadomestila za varstvo in nego otroka za 10 % za 6 mesecev in za 20 % za zadnje 3 mesece. Pri tem postavljamo tudi spodnjo mejo, kjer 100 % nadomestilo ne more biti nije od minimalne bruto pla?e. Pravico do dodatka za veliko druini in denarno nagrado ob rojstvu otroka veemo na cenzus 64 %, kar v praksi pomeni, da 5 ?lanska druina ne bo ve? upravi?ena do dodatka za veliko druino, ?e ima ve? kot 3100 evrov dohodka na mesec. Pri otrokih dodatkih ukinjamo 7. in 8. Razred upravi?encev in za 10 % zniujemo otroke dodatke za 5. in 6. razred upravi?encev. V prvih tirih dohodkovnih razredih se otroki dodatki ne spreminjajo.
Pri nadomestilu za brezposelne v prvih dveh mesecih po nastopu brezposelnosti zniujemo z 80 % na 70 %, pri ?emer kljub temu t.i. Past brezposelnosti ostaja visoka, kar pomeni, da je razlika med nadomestilom za brezposelnost in povpre?no pla?o razmeroma nizka in z vidika kazalnikov socialne drave Slovenija e vedno, v primerjavi z Evropo, nudi visoko raven socialne drave ljudem.
Vlada zavra?a o?itke, da s predlaganimi ukrepi razgrajujemo socialno dravo, ker se ukrepi dotikajo le posameznikov in druin z nekoliko vijimi dohodki na druinskega ?lana. Pri pripravi ukrepov je vlada vseskozi zasledovala cilj, da ukrepi ne prizadenejo socialno najbolj ibkih posameznikov in druin.
3. Stavkovne zahteve glede doseenih standardov kakovosti in varnosti javnih storitev v olstvu, zdravstvu, raziskovanju, socialnem varstvu in javni upravi in zahteve, da se enostransko ne posega v normative in standarde
Namesto izrazito neenakih monosti v razli?nih okoljih izena?ujemo monosti za vse u?ence. Predlagani vladni ukrepi predvidevajo oblikovanje mree ol, ki bo zagotavljala enake monosti vsem u?encem v vseh okoljih. V krajih, kjer so trenutno najbolj neenake monosti in so u?enci v oddelkih osnovnih ol, ki tejejo od 29 u?encev v oddelku ali pa 14 in celo 10 u?encev, bomo oblikovali tako mreo, da bodo u?enci razporejeni v oddelke, kjer bo po 24 u?encev. Mrea bo dopu?ala ohranitev obstoje?ih lokacij, le da bodo u?enci v teh bolj enakomerno razporejeni. Ustanovitelji, ob?ine, bodo v enotnem olskem okoliu morali urejati vpis tako, da bodo iskali najbolje monosti med enakomerno popolnitvijo oddelkov in u?encu najbliji oli.
Predlagani ukrepi podpirajo ole v okoljih, kjer u?enci dosegajo slabi u?ni uspeh, tako da jih kadrovsko in didakti?no krepijo in bo s pomo?jo pristojnih javnih zavodov zagotovljeno spremljanje njihovega dela in u?inkov celovitega pristopa. Oblikovali bomo celosten koncept razvoja socialnega in kulturnega kapitala v okolju ole. Tako bomo omogo?ali u?encem iz teh okolij enake monosti izobraevanja in posledi?no vstopa na vijo stopnjo izobraevanja do pridobitve poklica in enakih monosti na trgu dela in tako prekinili dosedanjo slabo prakso, na katero ves ?as opozarjajo slabi rezultati Nacionalnega preverjanja znanja in OECD.
tudije kot (npr. Rice, 2003, Hanushek in Woessmann, 2012, Dubar, 2012) dokazujejo, da na doseke u?encev v najve?ji meri vpliva kakovost dela u?itelja. Na kakovost dela u?itelja vplivajo tevilni dejavniki - zunanji (delovno okolje, pogoji dela, pla?e u?iteljev,...) ter notranji dejavniki (usposobljenost u?iteljev, motivacija za pedagoko delo...). Vplivi na kakovost u?iteljevega dela so kompleksni in medsebojno povezani, zato je pomembno njihovo medsebojno u?inkovanje. Spreminjanje samo enega dejavnika - e posebej zunanjega, kot so pla?e u?iteljev in velikost razredov - e ne pomeni, da se bo pove?ala tudi kakovost pou?evanja.
Predlogi ukrepov gredo torej v zgoraj navedene smeri, pri ?emer se pove?uje avtonomija u?iteljev tako, da se ola sama odlo?a, ali bo pouk matematike, sloven?ine in tujega jezika izvajala v manjih homogenih skupinah (nivojski pouk) ali heterogenih skupinah. Drava se umika s podrobnim predpisovanjem in se prepu?a odlo?itve stroki v oli. S pove?ano avtonomijo u?iteljev se ve?a tudi njihova inovativnost. Avtonomen in inovativen u?itelj pa vzgaja tudi avtonomne, kriti?ne in inovativne u?ence in dijake.
- Normativi in standardi.
Vlada ne spreminja standardov in normativov, ampak spreminja zgolj najve?jo dopustno mero, ki bo kasneje dolo?ena v pravilniku. Nove zakonske meje so razumno postavljene. Po novem bo na podro?ju predolske vzgoje mono oblikovati naslednje oddelke: 12+3=15 otrok v oddelku za starostno obdobje od 1 do 3 let in 22+3=25 otrok v oddelku za starostno obdobje od 4 do 6 let. Kljub temu ukrepu ostajamo pod evropskim popre?jem po tevilu otrok na vzgojitelja. Popre?je EU je 13,7 v Sloveniji pa 8 za prvo starostno skupino in 9,4 za drugo starostno skupino.
Pove?ana obremenitev u?itelje za eno u?no uro na teden ne pomeni poslabanja kakovosti, saj so nai u?itelji med manj obremenjenimi. V Sloveniji je npr. leta 2009 u?itelj pou?eval na primarni ravni 690 ur, kar je nekoliko manj od povpre?ja drav OECD, ki znaa na primarni ravni 779 ur.
Slovenija ima v oddelkih osnovne ole v povpre?ju 18,5 u?enca. Povpre?je drav OECD je 21,4 u?enca.
tevilo otrok, vklju?enih v vrtce, se v povpre?ju pove?uje, zlasti tistih v drugem starostnem obdobju. V dravah EU v povpre?ju en vzgojitelj skrbi za 13,7 otroka, v Sloveniji pa za 9,4, kar je nad povpre?jem EU.
Ra?unsko sodi?e je preverjalo tveganje, ali uporaba pove?anega normativa povzro?a slabo kvaliteto izvajanja programov vrtcev oz. ve?jo obremenitev zaposlenih. V ol.l. 2008/09 smo zbrali podatke za oddelke 1. starostnega obdobja, kjer se je pokazala dejanska povpre?na prisotnost otrok, ki je 10,6 otroka. To pomeni, da ni bil doseen niti osnovni normativ (12 otrok v oddelku), kaj ele 14 otrok v oddelku. Ra?unsko sodi?e je jasno zapisalo, da ocenjuje, da pove?an normativ ne vpliva na slabo kvaliteto.
- Reorganizacija in preseni delavci v olstvu
Namen reorganizacije je optimizacija poslovnih procesov in izkori?ane sinergij. Ob tem naravno prihaja do presekov. Na podro?ju razvoja olstva danes delujejo Zavod RS za olstvo, Andragoki center, ola za ravnatelje, Center za poklicno izobraevanje in Pedagoki institut. Naloge se prekrivajo. Zdruili jih bomo v Zavod ali Intitut za razvoj izobraevanja, ki bo zaradi zdruitvestrokovnjakov mo?neji in u?inkoviteji. Center RS za mobilnost in evropske programe izobraevanja in usposabljanja je utemeljenosamostojen, saj bo tudi zaposlenim v novem zavodu omogo?al mobilnost - ?e bi bil pridruen novemu zavodu, svojim zaposlenim te pravice ne bi mogel ve? podeljevati, saj to ne dopu?ajo evropska pravila. Samostojnost ohranja Dravni izpitni center, saj je smiselna distancamed pripravljavcemtajnih nalog maturein drugimi zavodi. Tudi Center olskih in obolskih dejavnosti ima povsem drugo vlogo - jeneke vrste olska dejavnost, podobno olski in portni muzej ter Zavod Planica.
.
4. Stali?e Vlade RS glede o?itkov o kritvi Sporazuma o reevanju stavkovnih zahtev z dne 13. 10. 2010, kar na bi bil razlog za pla?ilo stavkajo?ih zaposlenih v ?asu napovedane stavke
13. 10. 2010 je bil med Vladno pogajalsko skupino za pogajanja s Stavkovnim odborom reprezentativnih sindikatov JSS in Stavkovnim odborom reprezentativnih sindikatov JSS sklenjen Sporazum o reevanju stavkovnih zahtev, katerega posledica je bil zaklju?ek stavke dne 13. 10. 2010.
Vladna stran ugotavlja, da so bile v sporazumu dogovorjene stavkovne zahteve delno e realizirane. Sicer pa glede vpraanja pla?ila stavke ni pravne praznine, saj 13. ?len Zakona o stavki dolo?a, da se pla?ilo stavke lahko uveljavi, ?e je tako dolo?eno v kolektivni pogodbi, 19. ?len veljavne Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) pa dolo?a, "?e delavci stavkajo zaradi neizpolnjevanja dolo?il kolektivne pogodbe in je kritev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov, so upravi?eni do nadomestila za ?as stavke v viini pla?e, kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.
Vlada meni, da Sporazuma o reevanju stavkovnih zahtev z dne 13. 10. 20110 ni krila, zato ni podlage, da bi iz tega razloga napovedana stavka za dne 18. 4. 2012 bila pla?ana.
Sicer pa se je vlada glede odprave pomanjkljivosti oziroma anomalij pla?nega sistema pripravljena nadaljevati z usklajevanjem/pogajanjem takoj, ko bo sindikalna stran posredovala svoj predlog nabora pomanjkljivosti pla?nega sistema, kot je zapisano v 4. to?ki Sporazuma o reevanju stavkovnih zahtev z dne 13. 10. 2010 in kot je bilo ponovno dogovorjeno, dne 5. 7. 2011.
***
