Dejan Karba

Evidence obrambnega ministrstva potrjujejo, da se pove?uje �tevilo vojakov, ki z nadurnim delom kompenzirajo petkovo odsotnost z dela, ker ?ez podalj�ane vikende opravljajo razna prilo�nostna fizi?na dela.

�Na podlagi analize, opravljene za oktober 2013, ugotavljamo, da je ob petkih prese�ek ur nad delovno obveznostjo v obliki celodnevne odsotnosti koristilo 1233 pripadnikov Slovenske vojske.� Pri tem povejmo, da stalna sestava SV �teje nekaj ve? kot 7000 ljudi, od tega je vojakov nekaj ve? kot 3000.

So pa na ministrstvu �e vedno skrivnostni glede podatkov o blokiranih osebnih ra?unih, ?e� da jih nimajo na voljo. �Imetnik blokiranega ra?una pa verjetno ne more prosto razpolagati s sredstvi, ki smo jih nakazali na njegov osebni ra?un.� Te�av z nakazili, zatrjujejo na Morsu, nimajo.

Vojaki, s katerimi smo govorili (in o tem ta teden tudi poro?ali), zatrjujejo druga?e. Nekateri celo omenjajo, da jim je pri odpiranju ra?unov pri drugih bankah med drugimi pomagal vodja ra?unovodske slu�be na Morsu Bernard Brade�ko. Pogovora z njim nam slu�ba za odnose z javnostjo na Morsu v?eraj ni omogo?ila, je pa z njim govoril predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak: �Primere, ko je banka vojaku v celoti zaprla ban?ni ra?un, v SV imamo in Bernard Brade�ko jih dobro pozna.� Po Novakovem zatrjevanju je Brade�ko �celo sam pomagal re�evati tovrstne te�ave, zato se mi zdi ?udno, da se Mors ni opredelil do �tevilke 500 blokiranih ra?unov. �ef ra?unovodstva Brade�ko to zagotovo lahko potrdi.�

Predstavnika Sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovi? in Marjan Lah ost krivde za sedanje finan?no stanje vojske usmerjata proti ministru za javno upravo Gregorju Virantu. Obrambni sistem, opozarjata, potrebuje lastno pla?no politiko in bi nujno moral iz javnega sektorja. �V bistvu stvari vse od leta 1994 ne delujejo, kot bi morale. Vse odtlej je obrambni minister talec vladnih politik, ki obrambnemu resorju nesorazmerno re�ejo sredstva.� Z neko? skoraj 500 milijonov evrov je obrambni prora?un zmanj�an za polovico. Zaradi drasti?nega rezanja pred letom in pol so se se pla?e vojakom zni�ale za polovico, ostali so tudi brez potnih stro�kov. �Krediti izpred let, odobreni na takratni vi�ini neto pla?, pa ostajajo. �al je �e nekaj pripadnikov zaradi tega moralo v osebne ste?aje, ki se bodo v prihodnjem letu nadaljevali.� Pospe�eno. Po besedah Laha in Milenkovi?a odhajajo predvsem kakovostni kadri, v katere je sistem vlo�il ogromno sredstev.