Manji dodatki, ve?je socialne stiske
Socialne stiske slovenskih vojakov so tudi posledica manjih dodatkov in povra?ila potnih strokov ter posledi?no nijih izpla?il na njihove teko?e ra?une. Prihodnji teden o tem tudi parlamentarni odbor za obrambo.
VIR: http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/manjsi-dodatki-vecje-socialne-stiske
Vse ve?je socialne stiske slovenskih vojakov so tudi posledica manjih dodatkov in povra?il potnih strokov. Dejstvo je, da je bil v preteklosti bazen za kadrovanje v Slovensko vojsko predvsem vzhodna Slovenija, se pravi Prekmurje in tajerska, tudi Koroka. Vojaki so se na delo vozili v Ljubljano, na Gorenjsko, posledi?no so imeli kar precejnji dodatek k pla?i na ra?un visokih potnih strokov. Pla?o so si lahko vojaki izboljevali tudi z odhodi na mednarodne misije.
Reorganizacija Slovenske vojske je povzro?ila, da vojaki hodijo v slubo blije domu, kar pa je pomenilo nije potne stroke. Pred reorganizacijo so tako imeli vojaki relativno visoka nakazila na teko?e ra?une, ko pa so se dodatki in potni stroki niali, se je niala tudi izpla?ana pla?a. tevilni so bili in so e obremenjeni s krediti, ki so jih dobili na podlagi preteklih izpla?il na teko?e ra?une. Zdaj, ko so ti niji, obremenitve pa e vedno enake, so socialne stiske ve?je. Po podatkih sindikalistov ima precej vojakov blokirane ra?une, kar nekaj jih je moralo v osebni ste?aj, mnogi so Slovensko vojsko e zapustili. Lani je bilo takih ve? kot 250, na novo pa so zaposlili le 126 pripadnikov Slovenske vojske, od tega 19 ?astnikov, enega pod?astnika, 92 vojakov, est vijih vojakih uslubencev in tiri civilne osebe. Ob koncu leta so zaposlili e 60 kandidatov za vojaka. Na dananji dan teje stalna sestava Slovenske vojske 7356 pripadnikov. Prav tako se je leta 2013 s selektivnostjo pri podaljevanju pogodb in sklepanju novih pogodb postopno zmanjeval obseg pogodbene rezerve, in sicer s 1583 pripadnikov konec leta 2012 na trenutno tevilo 1253.
Vojaki kot policisti, cariniki, gasilci...
Pla?e naih vojakov so del pla?nega sistema za javni sektor. Tako spada vojak s ?etrto stopnjo izobrazbe v 20. pla?ni razred (922 evrov bruto), s peto pa v 21. pla?ni razred oziroma glede na ?in e do 24. pla?nega razreda. To je sicer povsem primerljivo z nekaterimi drugimi poklici, saj so v enakih pla?nih razredih z enako izobrazbo tudi policisti, cariniki, gasilci, pazniki, za razred ali dva nije pa recimo farmacevtski tehniki, pomo?nice vzgojiteljic ali medicinske sestre. Po podatkih Slovenske vojske je bila lani povpre?na izpla?ana pla?a vojaka s ?etrto in peto stopnjo izobrazbe (teh je najve?, 3100) 814 evrov, skupaj s potnimi stroki pa 950 evrov. Ob tem je treba dodati, da poveljujo?i nimajo bistveno vijih pla?, poveljnik voda s sedmo stopnjo izobrazbe ima brez potnih strokov v povpre?ju tiso? evrov pla?e, poveljnik ?ete pa sto evrov ve?. To je e tudi primerljiva pla?a z u?iteljem razrednega pouka z recimo desetimi leti delovne dobe. Pri teh podatkih je treba biti pazljiv, saj so tu vklju?eni vse nadure, terensko delo, delo ob nedeljah, dodatki na delovno dobo in podobno. Vsi vojaki tega nimajo, je opozoril predsednik Sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovi?.
Posojila je treba odpla?ati
Ministrstvo zdaj eli prikazati, da vojaki ne znajo upravljati osebnih financ. To je podla izjava. e res, da dri, da je neki vojak pred tremi leti vzel kredit na podlagi takratnih izpla?il, a so pla?e padle, ker ni ve? dodatkov za pove?an obseg dela in obremenitev, dodatek za terensko delo pa je mizeren, saj znaa za vojaka manj kot evro na uro. Zdaj posluamo o?itke, da imajo vojaki drage avtomobile. Ko so se morali voziti na delo recimo s tajerske na Gorenjsko, so si pa? kupili varna vozila. Zdaj morajo e vedno odpla?evati kredite za njih, pla?e pa so se iz prej povedanih razlogov zniale. Zato razumem njihove stiske, pa je povedal Marjan Lah, sekretar Sindikata ministrstva za obrambo, ki je prepri?an, da delo vojaka ni prav ovrednoteno in da so drugi poklici glede dodatkov v boljem poloaju. V vojski ni monosti sklepanja kolektivnih pogodb, prejemke nam dolo?ajo z uredbo, kar pomeni, da nimamo nobenih monosti pogajanj, kot je v drugih delih javnega sektorja. Problemi so tudi pri izpla?evanju nadur, je dodal Lah, ki je prepri?an, da takemu stanju botruje zastarela in neprimerna zakonodaja, ume?enost vojske v sistem javne uprave, zaradi stalnega znievanja obrambnega prora?una pa trpi tudi trdnost obrambnega sistema drave.
Z zmanjevanjem tevila vojakov in posledi?no zaposlenih ne moremo zagotavljati zakonsko dolo?enega poslanstva. Zaradi slabe zakonodaje in vse slabih medsebojnih odnosov se pojavlja vse ve? ikaniranja, diskriminacije, nepotizma in slabe volje. Slovenski vojaki in civilni strokovnjaki v vojski pa ne morejo ve? preivljati svojih druin, je e ocenil Lah. Milenkovi? je k temu dodal, da je znano, da si vojak lahko izbolja gmotni poloaj z udelebo na misijah, a je mlademu vojaku, ki e nikoli ni bil na misiji, zelo teko priti do tega. Tudi zaradi nepotizma v sistemu vojske, opozarja Milenkovi?.
Primerljivih podatkov, koliko zasluijo vojaki v nai sose?ini, ni mogo?e dobiti. Pred petimi leti smo bili skupaj s poljskimi vojaki na neki misiji. Tam so vojaki izvzeti iz sistema javnih uslubencev in imajo fiksno dolo?eno pla?o. Navaden poljski vojak je e takrat, ko je na zasluil okoli 650 evrov, imel 800 evrov pla?e, je razloil Marjan Lah.
Vse manj denarja za prostovoljno sluenje vojske
Z ukinitvijo nabornitva je Slovenska vojska uvedla sistem prostovoljnega sluenja vojske, ti prostovoljci pa so in e vedno sluijo kot nabor kadrov za redno vojsko in rezervno sestavo. Od skupnega tevila vseh do zdaj napotenih na prostovoljno sluenje, je pronjo za zaposlitev v Slovenski vojski vloilo ve? kot tiso? vojakov. V Slovenski vojski pa se je potem zaposlilo ve? kot 600 bivih vojakov prostovoljcev, torej vsak ?etrti vojak prostovoljec. Lani je bilo na podlagi 564 vlog napoteno 198 vojakov prostovoljcev, od tega 17 deklet.
Letos bo to druga?e, saj je generaltab zaradi var?evanja omejil prostovoljstvo na 100 kandidatov. Prostovoljci so za 15-tedensko usposabljanje tudi pla?ani, te?e jim pokojninska doba. Do zdaj so vojaki prostovoljci med prostovoljnim sluenjem vojakega roka prejeli denarne prejemke, dolo?ene od osnove, ki jo je predstavljala minimalna pla?a v Sloveniji. Po novem to ne bo ve? tako, prostovoljci bodo dobivali 35 odstotkov manj. Do zdaj je vojak prostovoljec, ki je uspeno kon?al prostovoljno sluenje vojakega roka, v 15 tednih skupno prejel priblino 1700 evrov neto, po novem bo dobil le e 1100 evrov.
Milijonski prihranki na ra?un potnih strokov
S transformacijo Slovenske vojske je drava na ra?un nijih potnih strokov precej prihranila. tevilke se merijo v milijonih. Leta 2010 je ministrstvo za obrambo za pripadnike Slovenske vojske namenilo skoraj 21 milijonov evrov za potne stroke, leta 2011 22 milijonov, lani le e 12,4 milijona evrov. Pri terenskih dodatkih, kjer so tevilke seveda mnogo nije, pa so podatki nekoliko obrnjeni. Leta 2010 so izpla?ali za 65.000 evrov teh dodatkov, lani za 92 tiso? evrov.
Na ministrstvu za obrambo sicer nimajo podatkov o blokiranih ra?unih slovenskih vojakov, zatrdili pa so, da nimajo teav pri nakazilu pla? zaradi blokiranih osebnih ra?unov. V zadnjih treh letih je bilo po njihovi evidenci le est pripadnikov Slovenske vojske v postopkih osebnega ste?aja. Edina mona pomo?, ki jo lahko priskrbi ministrstvo za socialno ogroene vojake, je tako imenovana solidarnostna pomo?, ki izhaja iz kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, do katere pa so upravi?eni le tisti javni uslubenci, katerih osnovna pla?a v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega minimalne pla?e. Ta pomo? se lahko izpla?uje v primeru dalje bolnike odsotnosti, ob smrti ojega druinskega ?lana, ob nastanku invalidnosti in ob naravnih nesre?ah. Solidarnostna pomo? znaa 577 evrov. Leta 2013 so pripadniki Slovenske vojske vloili 141 proenj za solidarnostno pomo?, odobrena je bila 52 prosilcem.
Po 45. letu ne more biti ve? vojak
Navadni vojaki so lahko vojaki stalnega sestava Slovenske vojske do 45. leta starosti. Ker smo poklicno vojsko uvedli pred dobrimi desetimi leti, takih vojakov e ni prav veliko. A e ?ez leto ali dve jih bo trideset na leto, ?ez pet let e sto. Kam z njimi? Ta problem moramo reiti e letos. Tu smo naleteli na velik posluh generaltaba, da bi nali reitev v okviru poklicne prekvalifikacije e za ?asa slubovanja v vojski in prerazporeditve v okviru javnega sektorja, je povedal Darko Milenkovi?. Za ?astnike in pod?astnike je starostna omejitev sicer deset let vija. Dodati pa je treba, da zakon e zdaj predvideva izpla?ilo kar 33 bruto pla? vojaku, ki bi ob odhodu iz vojske odprl s. p. ali podjetje, prav tako pa drava najve? pet let pla?uje prispevke vojaku, ki se zaposli pri drugem delodajalcu po kon?anem slubovanju v vojski.
