Datum: 4.5.2011 - Stran: V ŽARIŠČU

Življenje in delo slovenskih vojakov že dobrih 15 let kroji krovni zakon o obrambi. Toda od leta 1995, ko je bil zakon o obrambi sprejet, se je spremenilo marsikaj

(Robert Balen)

Družinsko življenje vojakov trpi, ko odrinejo na mirovne misije, pa tudi zaradi zaposlitve za določen čas, kar jim povzroča pogosto preglavice, denimo pri pridobivanju bančnih posojil.

Slovenija je leta 2004 vstopila v zvezo Nato in je morala strukturo obrambnega sistema prilagajati temu novemu dejstvu, a v zakonu o obrambi zaradi neupoštevanja slovenskega članstva v Natu ostaja precej nelogičnosti glede udeležbe Slovenske vojske (SV) v mednarodnih operacijah in misijah. Povrhu se je SV v minulih letih transformirala iz naborniške v profesionalno. To sta le dve pomembni spremembi okolja, ki odločno vplivata na razvoj in delovanje SV.
Zakon o obrambi pa ostaja nespremenjen že od leta 1995, čeprav se potrebe po spremembah zavedajo v vrhu obrambnega ministrstva in tudi generalštaba SV, pa tudi vojaki preko svojih sindikatov opozarjajo na nelogičnosti in anomalije. Težava je namreč sledeča: zakon o obrambi je poseben zakon, ki zahteva za sprejetje novele ali zgolj za kozmetične popravke dvotretjinsko večino v državnem zboru, zato je potrebna izjemno močna politična volja, da se kaj spremeni.

Po 45. letu odrinjeni na socialni rob

Izvršni sekretar Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) Marjan Lah opozarja, da je zakon o obrambi zastarel in da je potreben temeljite prevetritve. "Iz zakona je po našem prepričanju treba umakniti vse, kar je že urejeno z zakonom o delovnih razmerjih. Delovnopravno zakonodajo je namreč veliko lažje spreminjati kot zakon o obrambi. Ta je namreč poseben zakonski akt in potrebuje za vsako spremembo v državnem zboru dvotretjinsko večino. Zato ga je izjemno težko prilagajati spreminjajoči se zakonodaji, saj je za minimalne popravke zakona ali medernizacijo kakšnega člena potrebna dvotretjinska večina," pravi Lah.

Tako so v sindikatu SMO prepričani, da so slovenski vojaki drugorazredni državljani, ker nimajo pravice stavkati, ne smejo se politično udejstvovati, kar jih po prepričanju sindikatov oddaljuje od realnega življenja.

"Tudi v družinskem življenju se poznajo posledice, saj so zaposleni za določen čas in po končani vojaški karieri niso kompatibilni na trgu delovne sile, nimajo pogojev niti za poklicno pokojnino, še manj za ustrezno zaposlitev, nimajo možnosti za pridobivanje bančnih posojil zaradi reševanja stanovanjske problematike, kar pomeni, da jih država izkoristi v vseh segmentih," še opozarja Lah in nadaljuje, da država vojake po dopolnjenem 45. letu starosti odrine na socialni rob. "Na žalost je trenutno edina opcija prenehanje delovnega razmerja za vse, ki bodo dočakali 45 let starosti, ne glede na to, ali so v SV več oziroma manj od 15 let. Obstaja torej kar nekaj področij, na katerih smo vojaki v slabšem položaju od drugih javnih uslužbencev."

Odvisni od politične volje

Potrebe po spremembah se zavedajo tudi v vrhu ministrstva. Četudi so politične razmere precej konfuzne in nedorečene zaradi vsesplošne politične krize, za katero je kriva tudi kriza identitete slovenskega političnega razreda, je po naših informacijah obrambna ministrica Ljubica Jelušič odločena preveriti, kakšna je volja za spremembe v političnih vrstah. Ker je mogoče krovni zakon spreminjati le z dvotretjinsko večino, bo morala ministrica iskati soglasja v vseh porah političnega življenja in ugotoviti, o katerih vsebinah bi lahko politika našla najmanjše skupne imenovalce. V sindikatu SMO so optimistični. "Politični signal, ki smo ga dobili na zadnji seji odbora za obrambo, je bil jasen in pozitiven. Dobili smo občutek, da je politika pripravljena na spremembe in da politična volja obstaja," pravi Marjan Lah.

Na minuli seji je namreč odbor za obrambo v državnem zboru pozval obrambno ministrstvo, naj vnovič preuči odprta vprašanja statusne problematike vojakov, podčastnikov in častnikov, ki bodo morali zapustiti sistem zaradi dopolnitve starostne meje, in predlaga ustrezne rešitve. Sicer pa v sindikatu in tudi v vrhu vojske opozarjajo na podobne probleme: vojaki so še vedno javni uslužbenci, a hkrati zanje veljajo določila zakona o obrambi. Toda vsi predlogi rešitev so odvisni od konstelacije političnih sil v parlamentu in strinjanja večine političnih strank, zato ministrico čaka v obstoječih razmerah, ko smo na pragu predčasnih volitev, v državi pa vlada politična histerija, izjemno težko delo ali morda celo misija nemogoče.

Kje so ključne potrebe po spremembi zakona o obrambi

V Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO) si predvsem želijo s spremembo zakonodaje rešiti status vojakov po 45. letu starosti, zaposlenih za nedoločen čas pred letom 1995, ko je bil uveljavljen zakon o obrambi. Iz zakona namreč izhaja, da z vojaki, ki dopolnijo 45 let, Slovenska vojska (SV) prekine delovno razmerje. "Od ministrstva pričakujemo, da bomo s pogajanji za vojake po 45. letu dosegli cenzus, ki bo ugoden za delodajalca in tudi delojemalca. Zaradi boljšega in hitrejšega usklajevanja smo ministrici in načelniku generalštaba predlagali skupno delovno skupino," o tem pravi izvršni sekretar SMO Marjan Lah. V vrhu vojske se potrebe po spremembi zavedajo in priznavajo, da so bili demografski trendi pred 15 leti, ko je bil zakon sprejet, drugačni. Danes pa morajo zaradi zakona odpuščati vojake po 45. letu, čeprav so psihofizično sposobni opravljati svoje dolžnosti.