Država izgubila tožbo - plačati bo morala tretjo četrtino nesorazmerij
Tudi sindikat SMO je na delovno in socialno sodišče vložil kolektivno tožbo, ki bi naj bila že v obravnavi.Vendar pa iz podobnih situacij menimo, da bo vlada v izogib dodatnim stroškom pristopila k poravnavi krivic kot je to storila pri razliki regresa, kar je minister Virant že napovedal maja pri podpisu dogovora kot smo že poročali !
Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo višjega, da je država javnim uslužbencem dolžna izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, ki jo je vlada izpodbijala z revizijo.
Da je država izgubila tožbo na vrhovnem sodišču, s čimer je zmaga sindikata državnih organov dokončna, je za Radio Slovenija potrdil minister za notranje zadeve Gregor Virant.
Podrobnosti sodbe sicer še niso znane, Virant pa pričakuje, da bodo "tisti, ki so za sklenitev spornega aneksa leta 2010 odgovorni, predlagali, kaj storiti" - takrat je bila sicer ministrica, pristojna za javno upravo, Irma Pavlinič Krebs.
Plačilo bo državo stalo 35 milijonov
Višje delovno in socialno sodišče je namreč odločilo v prid Sindikata državnih organov Slovenije, ki je tožbo vložil v imenu državnih uradnikov, sodba pa je zdaj dokončna. Država tako mora okoli 20 odstotkom zaposlenih v javnem sektorju za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 izplačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Realizacija sodbe bo državo stala okoli 35 milijonov evrov.
Poleg tega na sodišču čaka še nekaj 100 individualnih tožb, še poroča Radio Slovenija.
Vzorčna sodba?
Čeprav sodbe veljajo le za posamezne skupine javnih uslužbencev, ostaja odprto, ali bo - kot v primeru izplačila lanskih regresov - država to uredila za ves javni sektor. Sodba bi se namreč lahko štela kot neke vrste vzorčna sodba, ki bi obveljala v vseh podobnih zahtevkih. Izplačilo tretje četrtine za omenjeno obdobje pa bi za ves javni sektor znašalo približno 170 milijonov evrov.
Virant je bil sicer še aprila prepričan, da ima vlada realne možnosti za zmago na vrhovnem sodišču, saj da je ministrica Krebsova s sindikati podpisala aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so odložili izplačevanje. Ker ni šlo za zakon, je Virant ocenil, da lahko velja tudi retroaktivno.