Ljubljana - Vlada bi morala javnim uslužbencem z oktobrsko plačo izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, meni pravnik Rajko Pirnat.

Vlada je zato z onemogočanjem izplačil po njegovem mnenju ravnala nezakonito. Od teh izplačil pa je ne odvezuje niti aneks h kolektivni pogodbi, ki ga je sklenila s sindikati, saj ta ne more veljati za nazaj. Po Pirnatovih besedah sedaj v zapletu glede izplačil plačnih nesorazmerij v javnem sektorju obstajata dva problema.

"To, kar so sindikati in vlada sklenili, je pravno nesprejemljivo"
"Ureditev novega kvoruma za veljavnost aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor je neskladna z ustavo. Ob tem pa v vsakem primeru v petek sklenjen aneks ne more veljati za nazaj, ampak velja od takrat, ko bo objavljen v uradnem listu," je pojasnil dekan Pravne fakultete Pirnat. To, kar so sindikati in vlada sklenili, je po njegovem mnenju na trhlih pravnih temeljih oz. je pravno nesprejemljivo.

Če je v podpisanem aneksu določeno, da ta velja od 1. oktobra naprej, je po Pirnatovih besedah to kršitev ustavne prepovedi iz 155. člena, ki govori o veljavnosti med drugim splošnih aktov za nazaj. Meni namreč, da se lahko pogovarjajo le o tem, da se te uskladitve plačnih nesorazmerij ne izplačujejo v prihodnje.

"Vlada bi morala skrbeti za pravno pravilno ravnanje"
Na podlagi dopisa ministrstva za javno upravo je namreč finančno ministrstvo onemogočilo izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij prek sistema Mferac, kar pa je po Pirnatovem prepričanju nezakonito. Še posebej je namreč po njegovih besedah zaskrbljujoče, da je to naredila vlada, ki "bi morala ne le sama ravnati skladno s pravom, ampak zlasti skrbeti za pravno pravilno ravnanje".

"Ne gre z nepravnimi zvijačami kršiti pravice delavcev"
Pirnat sicer razume, da vlada nima denarja. Toda v tem primeru bi bilo po njegovem pravno sprejemljivo, da bi znižala plače javnim uslužbencem in tako nesorazmerja uravnala. "Ne gre pa z nepravnimi zvijačami in postopki kršiti pravice delavcev," je opozoril. Izbira pravnih instrumentov, s katerimi vlada poskuša obvladati obseg javnih financ, je namreč "popolnoma napačna".

Dekan pravne fakultete Rajko Pirnat

"Upravičena trditev, da je vlada ravnala nezakonito"
O kazenski ovadbi, ki jo je skupina Posedijevih sindikatov napovedala zoper ministrico Pavlinič Krebsovo, bodo odločali organi pregona, pravi dekan pravne fakultete, saj so po njegovem pomembne okoliščine. Gotovo pa je "upravičena trditev, da je vlada s tem ravnala nezakonito".

Aneks, ki ga je vlada v petek sklenila z delom sindikatov, pa je po Pirnatovih besedah problematičen tudi zato, ker je sklenjen z drugačnim kvorumom za njegovo veljavnost, kot je določeno v temeljni pogodbi. "To je v nasprotju z načelom pravne države, je ustavno sporno," opozarja Pirnat. Zakon bi lahko sicer po njegovem določil drugačen kvorum, ampak bi moral veljati za cele pogodbe, ki so sklenjene za naprej.Posedijevi sindikati sicer napovedujejo vložitev pobude za ustavno presojo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju prav zaradi spremenjenega kvoruma. Bomo videli, kaj bo sodišče odločilo, pravi Pirnat, "verjetno pa bodo predlagali tudi začasno odredbo, da se zadrži izvajanje tega zakona".

Ustavno sodišče zakona ne more razveljaviti za nazaj
Problem pa po njegovem je, da ustavno sodišče zakona ne more razveljaviti za nazaj in četudi bi novo določbo o kvorumu razveljavilo, bi to veljalo od odločitve naprej. Če bi bil medtem podpisan aneks h kolektivni pogodbi, bi moralo ustavno sodišče v tem primeru odločati, kaj je pravna posledica vladne odločitve za podpisan aneks".

"Zgrešen pravni instrument"
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je po podpisu aneksa z delom sindikatov napovedala, da naj bi po uveljavitvi aneksa vlada umaknila tudi zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor. Zahteva vlade za razveljavitev tega člena zaradi spremenjenih okoliščin pa po Pirnatovih ocenah tako ali drugače ne more uspeti, saj je "zgrešen pravni instrument" oz. zahteva ni pravno utemeljena.

Zato po njegovem prepričanju tudi "vladni manever", da bi sodišče zaradi spremenjenih okoliščin razveljavilo obveznost vlade za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij s 1. oktobrom, skoraj ne more uspeti. Doslej namreč še ni bilo prakse, da bi pomanjkanje denarja šteli za spremenjene okoliščine, saj to "preprosto ne gre", je pojasnil.

"Akcije, ki so celo po zdravi pameti nesprejemljive"
Če pa bi sodišče vendarle odločilo v prid vladi, potem je teoretično, a po Pirnatovem mnenju malo verjetno, da bi zaposleni, ki so odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij dobili izplačano, to morali vračati. Potemtakem bi "vsak delodajalec, ki zaide v finančno stisko, lahko tako trdil, kar pa je nesprejemljivo". "Ne vem, zakaj gre vlada v take akcije, ki so celo po zdravi pameti nesprejemljive," je dejal.

"Stvari se le še zapletajo"
Vlado lahko torej, če se bo ugotovilo, da je ravnala nezakonito, po besedah dekana Pravne Fakultete na eni strani čaka politična in na drugi strani odškodninska odgovornost. Medtem tudi odnos vlade do javnega sektorja, "da bo probleme reševala zlasti na javnem sektorju", ocenjuje kot težko sprejemljiv. "Odgovorna vlada bi sedaj morala resno razmisliti, kakšni so njeni nadaljnji koraki, saj se stvari le še zapletajo," je še poudaril.

Sindikati konfederacije in Vir podpisali plačni dogovor

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in predstavniki sindikatov so podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti.