Prihajajoča rezervna armada delovne sile

Prihajajo prve generacije slovenskih vojakov, ki se bodo nekonkurenčni in brez prihodkov znašli na cesti, ker so ali bodo dopolnili 45 let

(Tit Košir)

Danes na misiji, po 45. letu na cesti. Kako bodo slovenski vojaki preživeli svoje družine, ko jim bo država obrnila hrbet?

Zakon o obrambi je jasen. Z vojaki, ki dopolnijo 45 let, Slovenska vojska (SV) prekine delovno razmerje. Takšna določba velja od leta 1995, ko je bil sprejet veljavni zakon o obrambi. Sindikat ministrstva za obrambo (SMO) že vrsto let opozarja na neustrezne rešitve specialne zakonodaje, saj ta po njihovem mnenju postavlja vojake v manj ugoden položaj kot druge zaposlene v javni upravi. "Ta ureditev je diskriminatorna," je prepričan Marjan Lah, izvršni sekretar SMO. "Vojak po 45. letu, ki ostane brez službe, se znajde na cesti. Brez vsakih pravic, nekonkurenčen." In ključno, kar poudarja Lah: "Biti vojak ni navadna služba, temveč način življenja. Nekoga, ki je ves čas opravljal vojaške naloge, je treba pripraviti za nove delodajalce, saj bo le tako lahko konkuriral na trgu delovne sile."

Vendar v vojski za vojake, ki bodo dopolnili kritično mejo 45 let, ne organizirajo, denimo v zadnjih mesecih služenja domovini, prehodnega obdobja, v katerem bi lahko dopolnili svoje poklicno znanje ali pa se prekvalificirali, temveč jih enostavno postavijo na cesto. "Gre za fante in dekleta, ki so se celo dvakrat ali trikrat udeležili mednarodnih misij in operacij. Veliko so naredili za Slovenijo, so promotorji domovine v tujini, in da se sedaj do njih tako mačehovsko obnašamo, pač ni prav," še pravi Lah.

Drugod ne izpljunejo vojakov na cesto

Problematika je postala še posebno pereča v zadnjem letu dni, ko so se začele pojavljati prve skupine vojakov, ki bodo morale zapustiti sistem zaradi dopolnitve starostne meje. V minulem letu sta se pojavila prva dva vojaka, ki sta izgubila zaposlitev v SV. Eden od njiju je bil preminuli ultramaratonski kolesar Jure Robič. V naslednjih šestih letih, vključno z letošnjim, pa bo takšnih primerov 30. Sicer je v SV trenutno 4730 pripadnikov zaposlenih za določen čas in čaka jih enaka usoda, ko bodo dopolnili 45 oziroma 55 let (častniki in podčastniki namreč skladno z zakonom lahko ostanejo v službi deset let dlje, op. p.).


Tako je že v minulem letu manjši, za zdaj še nereprezentativni Sindikat vojakov Slovenije (SVS), ki ga vodi Gvido Novak, na Ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti 92. člena zakona o obrambi, ki določa, da se z zaposlenimi v Slovenski vojski sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pri tem upošteva omejitev za vojake do 45. leta starosti. Oba sindikata, tako SVS kot SMO, zatrjujeta, da je slovenska ureditev edinstvena. V drugih članicah zveze Nato namreč za "iztrošene" vojake poskrbijo na razne načine, denimo s predčasnim upokojevanjem, s plačevanjem nadomestila plače do izpolnjevanja pogojev za upokojitev, s sklepi vlade o administrativnih upokojitvah itd.


"Tudi v naši nekdanji državi je bilo za vojake poskrbljeno do upokojitve, saj je po večletnem opravljanju vojaške službe težko najti zaposlitev ali se prekvalificirati, ker sorodnih poklicev preprosto ni," poudarjajo v SVS. Predsednik SMO Darko Milenkovič predlaga spremembe zakonodaje, po kateri bi vojaki plačevali višje prispevne stopnje za upokojitev in bi se lahko predčasno upokojili, ali pa da država poskrbi za njihovo zaposlitev po 45. letu in jim omogoči preživetje.


Politična realnost ne kliče po spremembah


V vojski odgovarjajo, da so se vojaki zavestno odločili podpisati pogodbo o zaposlitvi v SV in da že od začetka vedo, da se zaposlujejo le do 45. leta. Poleg tega v vrhu vojske navajajo pravice, ki vojakom ob prekinitvi pogodbe pripadajo. Denimo pravica do razporeditve na ustrezna dela na ministrstvu ali v drugem državnem organu. A je po mnenju sindikatov ta možnost bolj utopična, saj teh delovnih mest ni, zato je strah pred prihodnostjo med vojaki vse večji.

Nadalje imajo odpuščeni vojaki pravico do odpravnine in usposobitve za civilni poklic ali povračila prispevkov prihodnjemu delodajalcu za tri oziroma pet let, če bi ga delodajalec zaposlil za deset let. Toda do teh pravic so upravičeni le tisti vojaki, ki so v sistemu delali najmanj 15 let. Po navedbah sindikatov se bosta že letos dva 45-letna pripadnika iz Slovenske Bistrice lahko obrisala pod nosom za omenjene pravice, saj sta v sistemu manj kot 15 let. Povrh vsega pa vojaški sindikati opozarjajo, da je v današnjih razmerah težko najti delodajalca, ki se bo zavezal zaposliti 45-letnega delavca za naslednjih deset let.

Da je trenutna zakonodaja slaba, se zavedajo tudi na obrambnem ministrstvu, saj imajo pripravo sprememb zakona o obrambi na dnevnem redu že nekaj let. V vrhu vojske bi si denimo želeli sprememb zakonodaje v smeri podaljšanja delovne dobe vojakov, ki po 45. letu izpolnjujejo psihofizične in zdravstvene pogoje za opravljanje vojaške službe. Toda politična realnost ta hip, ko je podpora vladi rekordno nizka, ni najbolj naklonjena popolni reviziji zakonskih podlag na obrambnem področju, saj je za spremembe krovnega zakona o obrambi potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

ALEŠ KOCJAN