ZAHTEVE SMO ZA SPREMEMBE ZSPJS, KPJS, KPND IN ODPRAVO ANOMALIJ PLAČNEGA SISTEMA
ZADEVA: ZAHTEVE SMO ZA SPREMEMBE ZSPJS, KPJS, KPND IN ODPRAVO
ANOMALIJ PLAČNEGA SISTEMA
Na podlagi storjenih krivic v enotnem plačnem sistemu do zaposlenih v obrambnem resorju zahtevo naslednje spremembe oz. dopolnitve v ZSPJS, KPJS, KPND in Uredbi o nadomestilu povračila potnih stroškov:
- 1.SPREMEMBE ZSPJS – SMO
1.1. V 2 odstavku 13 člena zahtevamo naslednjo dikcijo:
(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C4, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
OBRAZLOŽITEV:
Izhajajoč iz zadnjih pogajanj z VRS v mesecu maju 2013 in zagotovil s strani ministrov g. Viranta in g. Jakiča glede pričetka pogajanj in uresničevanja pravice zaposlenih do kolektivne pogodbe za dejavnost obrambe in zaščite je nujno potrebo iz citiranega drugega odstavka odpraviti določilo, da se nazivi v plačni skupina C4 uvrščajo v plačne razrede z uredbo.
Namreč, ravno citirani zapis je osnovna ovira pri uresničevanju kolektivne pogodbe za obrambni resor.
1.2. V prvem odstavku 23 člena je nabor dodatkov potrebno dopolniti z dvema novima dodatkoma in sicer:
- dodatek za uniformirane in pooblaščene uradne osebe;
- dodatek za prepoved stavke in dela preko določene starosti.
OBRAZLOŽITEV:
Po uveljavitvi enotnega plačnega sistema v letu 2008 smo ugotovili, da je nujno potrebno zaradi specifike poklica uvesti dodatek za uniformirane in pooblaščene uradne osebe. Namreč, takoj se je ugotovilo, da omejitve ki jih imamo uniformirane in pooblaščene uradne osebe niso ustrezno ovrednotene skozi plačni sistem, saj opravljena analiza dokazuje, da smo glede na stari plačni sistem izgubili cca. 18% dodatkov v nominalnem znesku.
Drugi dodatek za prepoved stavke in dela preko določene starosti izhajata iz določil ZOBr, ki vsem zaposlenim v obrambnem resorju, kateri opravljajo obrambne naloge prepovedujejo stavko in jih po določeni starosti izvržejo iz sistema zaposlitve zaradi upokojevanja pod bistveno slabšimi pogoji. Hkrati opozarjamo, da prepoved stavke ni bila nikoli ustrezno ovrednotena, saj so v nekdanjem plačnem sistemu zaposleni v JS imeli dodatek za omejitev do stavke oz. vsi zaposleni, ki so imeli po zakonih omejitve pri stavki. Zaposleni na nalogah iz obrambnega področja smo vedno imeli čisto prepoved do stavke, ki je še vedno veljavna. Te prepovedi nikoli nismo imeli ustrezno ovrednotene.
Za oba predlagana dodatka zahtevamo 20% dodatek na osnovni PR – vsekakor je višino potrebno določiti v KPJS – predlagamo nov 47 in 48 člen oz. uvrstitev pod posebne obremenitve in pogoje dela.
1.3. v drugem odstavku 28 člena zahtevamo razširitev veljavnosti tudi na obrambni resor, saj vsi zaposleni v obrambnem resorju, kot eno od zahtev za zasedbo DM imajo tudi obvezno znanje tujega jezika, na zahtevani stopnji;
1.4. glede na dejstvo, da se v obrambnem resorju še vedno opravljajo dolžnosti v 24 urnem ciklusu (dežurstva, straže, interventne skupine) zahtevamo zgolj izenačitev teh dolžnosti v plačilu s določilih 6 odstavka 32 člena ZSPJ, oz. v predlaganih spremembah dopolnitev tudi z pripravljenostjo na delovnem mestu.
To je rešljivo tudi z že predlagano dikcijo in spremembami oz. dopolnitvijo dodatka za pripravljenost na določenem kraju z ustrezno višino. Torej je dodatek za pripravljenost na določenem kraju potrebno dopolniti ali na delu.
- PREDLOG DIKCIJE V KPND O POVRAČILU POTNIH STROŠKOV - SMO:
2.1. v 5 členu predlagamo dopolnitve vaših predlogov in sicer:
(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od stalnega ali začasnega bivališča oz. kraja, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo do kraja opravljanja dela po najkrajši poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša 2 kilometra in več.
(2) Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za vsak polni prevoženi kilometer od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova kraja, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova kraja opravljanja dela, javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 12% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(3) Višina cene neosvinčenega motornega bencina za izračun kilometrine se spreminja enako kot cena neosvinčenega motornega bencina.
(4) Razdalja na relaciji se določi po poti, ki jo javni uslužbenec izbere kot varno pot, na podlagi izmerjene poti s merilnikom avtomobila, ki ga uporablja. Pri izračunu razdalje na relaciji se praviloma ne upoštevajo poti, ki vodijo preko tujih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, če javni uslužbenec živi v tujini ali če javni uslužbenec to sam zahteva, če je ta pot krajša. Kadar ima javni uslužbenec možnost prevoza po avtocesti se za izračun najkrajše varne poti lahko upošteva prevoz po avtocesti.
(5) Varna pot je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi celo leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa.
(6) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
(7) Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo oziroma priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega odstavka tega člena. Isto določilo velja tudi za delo v deljenem delovnem času.
- (8)V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo po varni poti med temi kraji prizna kilometrina v višini 12% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(9) Če lahko javni uslužbenec za prevoz na delo in z dela koristi brezplačni javni prevoz oziroma prevoz na delo in z dela organizira delodajalec, ni upravičen do povračila prevoza na delo in z dela.
- (10)Če javni uslužbenec dejansko koristi javni prevoz, se mu na podlagi izkazanega mesečne vozovnice izplača vrednost mesečne vozovnice.
OBRAZLOŽITEV:
Na podlagi vaših sprememb in dopolnitev predlagamo dejanski izbris:
- 8 odstavka, saj delo v deljenem delovnem času odredi delodajalec, kar pomeni tudi dvojni prevoz za javnega uslužbenca. Zato je potrebno to zadevo ustrezno nadomestiti;
- 9 odstavka ker niso jasni razlogi, ki bi nastali na strani JU oz. imamo že zapisano, da vsako spremembo mora takoj javiti in spremeniti izjavo. Zato menimo, da takšna dikcija ni sprejemljiva.
Hkrati predlagamo naslednje spremembe:
- V 1 odstavku na koncu odstavka predlagamo dikcijo: dva kilometra in več ker je vaša dikcija zelo nejasna – ali je vstopna točka dva kilometra oz. kaj pomeni to več kot dva kilometra – en milimeter ali en kilometer;
- Vsekakor zahtevamo višjo ceno za kilometer zato predlagamo 12%, kot ustrezno ceno, ki dejansko nadomesti povprečno porabo.
Predlagamo tudi novi odstavek (po izbrisu):
- 10 odstavek – ni moteče, če bomo tistim JU ki dejansko uporabljajo javni prevoz ponudili možnost ustreznega nadomestila pod pogojem, da delodajalcu predložijo kupljeno mesečno vozovnico (tudi račun).
2.2. v 6 členu predlagamo naslednje spremembe in dopolnitve:
(3) Če ima javni uslužbenec v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od kraja službenega stanovanja. Če javni uslužbenec zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena, obračunajo in povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja, oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bliže kraju opravljanja dela, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju
OBRAZLOŽITEV:
V obrambnem resorju sicer razpolagamo za naborom službenih stanovanj, vendar se zgornji inštitut že uporablja zgolj z namenom zmanjševanja potnih stroškov in postavljanja zaposlenih v obrambnem resorju v manj ugoden položaj. Potrebno je upoštevati, da so si zaposleni v obrambnem resorju večino uredili stanovanjsko problematiko oz. jo pospešeno urejajo iz več razlogov:
- Urejevanje družinskih razmer in zagotavljanje stabilnosti družine;
- Izogibanje visokim najemninam službenih stanovanj;
- Urejevanje družbenih odnosov v določenem okolju za celotno družino;
- Dolgoročno reševanje stanovanjske problematike, kar pa službena stanovanja niso.
V preteklosti so (v zadnjem letu dni od uveljavitve ZUJF-a) je praksa (tudi zaradi spremenjenega Pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj in nespoštovanja predloga SMO v tem delu) že nastale krivice do zaposlenih, kje jim je stanovanjska komisija (kljub negiranju takšnega početja iz strani SMO, SPMO) na silo dodeljevala službena stanovanja in ne glede na želje zaposlenih tudi ustrezno (predvsem) zmanjševala potne stroške. Pri vsem skupaj niso spoštovali zgoraj navedene vrednote, ki bi jih takšna organizacija morala gojiti:
- Razvoj družine in družinskega življenja;
- Razvoj varnega in ugodnega okolja in družbenega življenja;
- Dolgoročno reševanje stanovanjske problematike.
Zato v 3 odstavku predlagamo dopolnitev dikcije kot je zapisano.
- ANOMALIJE PLAČNEGA SISTEMA – SMO
Poleg že ugotovljenih anomalij:
- Nižanje dodatkov na račun prevedbe (po analizi cca 18% v nominalnem znesku);
- Neustrezno določanje dodatkov (zato smo predlagali dva nova dodatka);
Opozarjamo tudi na še dodatne anomalije:
- Neustreznost nazivov za napredovanja in karierno pot v SV (3.1);
- Neustrezna uvrstitev civilnih delovnih mest v J skupino (3.2);
- Anomalija prevedbe višjih podčastnikov in častnikov (3.3).
OBRAZLOŽITEV:
3.1. Neustreznost nazivov za napredovanja in karierno pot v SV
V vojaškem naboru formacijskih dolžnosti in nazivov na vsakem nivoju imamo zgolj tri naziva. Zato dajemo dejanski prikaz možnosti napredovanja v nazivih:
- Vojak I (5 stopnja izobrazbe) lahko napreduje v poddesetnika, desetnika in izjemoma v naddesetnika;
- Podčastnik (5 stopnja izobrazbe) lahko od vodnika napreduje preko višjega vodnika do največ štabnega vodnika;
- Višji Podčastnik (6 stopnja izobrazbe) lahko od višjega štabnega vodnika napreduje preko praporščaka do višjega praporščaka;
- Visoki Podčastnik (7 stopnja izobrazbe) lahko od štabnega praporščaka napreduje največ višjega štabnega praporščaka;
- Častnik (7/0-1 stopnja) lahko od poročnika napreduje preko nadporočnika največ do stotnika;
- Višji častnik (7/2 stopnja) lahko od majorja napreduje preko podpolkovnika največ do brigadirja;
- Visoki častniki (7/2; 8/1) generalski čini (v SV je dosedaj podeljen najvišji general-major, lahko je še general-podpolkovnik in general-polkovnik).
Skratka, zaradi dodatnih pogojev, ki jih imamo v SV (na podlagi ZOBr, ZSSLov, Pravil Službe, vrste SOP in pravilnikov) so napredovanja v nazivu (po vojaški terminologiji so to čini) zelo omejeno. Tudi napredovanja v plačnih razredih so dodatno pogojena in omejena. Zato v sistemu poznamo tudi primere, ki so ostali v svojih začetnih nazivih (kljub pohvalam in kvalitetnem delu – denimo MOM, kot tudi doma) in zaradi zategnjenih pogojev za napredovanje v plačnih razredih so uspeli napredovati mogoče za dva plačna razreda. Prevedeno v plačo so v 20 letih dela v SV pridobili dva plačna razreda.
Zato je nujno potrebno poiskati nov način plačnega sistema, ne samo za SV temveč za celotni obrambni resor, saj so to pogoji tudi v upravnem delu za vojaška delovna mesta.
Zelo zanimiva je tudi primerjava polkovnika in podsekretarja. Namreč, oba imata 7/2 izobrazbo, pa vendar podsekretar se lahko postane že ob prvi zaposlitvi in ima možnosti do 10 PR napredovanja. Za razliko od njega se polkovnik zaposli kot KANDIDAT za častnika, mora končati dodatno leto šolanja in pridobi osnovno dolžnost poročnika. Od šolanj, da bi lahko dosegel polkovnika mora še končati štabni tečaj (6 mesecev), štabno šolo (2 leti). Vsekakor na vsaki dolžnosti (zgoraj navedene) mora stažirati (delati) 3 leta in pod idealnimi pogoji napredovanj doseže čin in plačo polkovnika po minimalno 15 letih dela v SV.
To je osnovna anomalija, ki je za obrambni resor nesprejemljiva.
3.2. Neustrezna uvrstitev civilnih delovnih mest v J skupino
Večkrat smo zahtevali ureditev statusa civilnih oseb, saj jih zakonodaja postavlja v enak položaj kot vojaške osebe. Namreč, zakonodaja kot tudi pogodba o zaposlitvi zahteva delo na MOM, delo v vseh vremenskih pogojih, delo z oborožitvijo na terenu. Torej jih enači z nalogami vojaških oseb. Zato smo zahtevali, da se tudi za njih v sistemizacije in formacije uvede dodatek za stalnost, saj so po zahtevah enakovredni vojaškim osebam, po plačilu pa močno zaostajajo;
Leta 2008 je prehod v nov plačni sistem bil zelo boleč, ne samo za civilne osebe v SV temveč za celotni obrambni sistem. Namreč, pri prevajanju nekaterih specialističnih poklicev, ki so v nekdanjem sistemu imeli tudi ustrezne dodatke zaradi dela iz točke 2.1. so v novem plačnem sistemu postavljeni v J skupino in so močno podcenjeni. Verjetno ste že seznanjen, da v strukturi vzdrževanja imamo razne mojstre z licencami, ki jih v ostalih poklicih J skupine ne potrebujejo. Namreč, naši mojstri iz sredstev (bojna in nebojna vozila, oborožitev vseh vrst in podobno) za odpis, po strokovnih opravilih naredijo sredstva, ki še dolga leta služijo svojem namenu. Na ta način dejansko varčujejo, ker ni potrebe po nabavi novih sredstev (to počnejo vse vojske na svetu) vendar so neopravičeno v plačnem sistemu postavljeni sramotno nizko. Predlagali smo nekatere ukrepe oz. uvrstitev teh dolžnosti v našo Uredbo o uvrstitvah formacijskih dolžnosti in ustrezno plačno politiko ali pa preimenovanje v vojaške uslužbence. Pri vsem se pojavlja še ena anomalija in sicer vojak vzdrževalec se uči od omenjenih mojstrov, opravlja manj zahtevna dela vzdrževanja je pa za 7 plačnih razredov višje plačan.
3.3. Anomalija prevedbe višjih podčastnikov in častnikov
Za višje podčastnike in častnike, kateri so bili postavljeni in prevedeni še v starem plačnem sistemu (prevedba je bila urejena skladno z zakonom), kot edino rešitev vidimo v postavitvi na višje dolžnosti-nazive. Za vse torej predlagamo, takojšnjo postavitev v naziv (tudi plačno) praporščak in takoj naslednje leto izredno v naziv višjega praporščaka. Kar domneva oblikovanja novih dolžnosti v formaciji, smo prepričani da ne bo težav, ker ste enak postopek storili pri prerazporeditvah zaposlenih kateri so imeli izobrazbeni primankljaj.
V prilogi vam posredujemo tudi vaš dopis iz leta 2009 na MO in predlog rešitve, čeprav do njega ni prišlo, kakor tudi mnenje varuhinje človekovih pravic.
- 4.NESPOŠTOVANJE ZAKONOV IN USMERITEV MNZ IZ STRANI MO/SV
Poleg naštetih anomalij, v obrambnem resorju imamo akutno težavo s ustreznim plačilom vseh oblik terenskega dela oz. usposabljanja. Splošno znano je, da se vojska, skozi svoj program urjenja, mora uriti tudi na terenu in v terenskih pogojih. Da bi se zmanjšali stroški in zaposleni izurili tudi v terenskih pogojih bivanja in dela, se napotijo na večdnevne terenske vaje bodisi doma ali v tujini. Zaradi posebnega režima dela so zaposleni dejansko angažirani od 16-20 ur dnevno. Namreč, vse aktivnosti, ki jih opravljajo imajo namen urjenja od osebne higiene na terenu, urejevanja opreme na terenu, usposabljanja ali počitka. Urnik je znan, od 6.00 ure zjutraj, pa vse do 22.00 ure zvečer. Del zaposlenih, ki opravlja varovanje tabora, pa svoje aktivnosti podaljša tudi v nočni del dneva in opravi še dodatne 4 ure varovanja.
Za takšno delo, pri katerem zaposleni dejansko nikoli ne počiva (tudi prehranjevanje na terenu je del urjenja) pa zaradi odredb ministra dobi zgolj 8 rednih ur in vse ostale ure (do 16 ali 20) ure za prerazporeditev. V takšnem režimu dela, zaposleni v enem tednu možno preseže zakonsko določilo ur za prerazporeditev (56), žal pa tudi presežek kvote od 56 ur mora prerazporediti. Sicer je MNZ, kot pristojno ministrstvo za sistem javne uprave na vse proračunske uporabnike posredovalo usmeritev, da bi tudi ta oblika bila ustrezna, v kolikor bi zaposleni dobil izplačan dodatek za nadurno delo, torej za delo preko 56 ur tedensko ure prerazporedil, vendar dobil izplačan dodatek v višini 30%.
To je tudi anomalija, ki MO/SV dejansko izkorišča zaposlene in njihovo delo brez ustreznega plačila za opravljeno delo. Za to anomalijo zahtevamo zgolj opisano rešitev, torej izplačilo 30% dodatka za nadurno delo po opravljenih 56 ur tedensko. V prilogi vam posredujemo usmeritev MNZ.
Lep pozdrav.
Darko Milenkovič
Predsednik