ZADEVA: ZAHTEVE SMO ZA SPREMEMBE ZSPJS, KPJS, KPND IN ODPRAVO 

                 ANOMALIJ PLA?NEGA SISTEMA

 

Na podlagi storjenih krivic v enotnem pla?nem sistemu do zaposlenih v obrambnem resorju zahtevo naslednje spremembe oz. dopolnitve v ZSPJS, KPJS, KPND in Uredbi o nadomestilu povra?ila potnih stro�kov:

 

1. 1.SPREMEMBE ZSPJS � SMO

 

1.1.              V 2 odstavku 13 ?lena zahtevamo naslednjo dikcijo:

(2) Delovna mesta oziroma nazivi v pla?nih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v pla?nih podskupinah C1, C2, C3, C4, C5 in C6 se uvr�?ajo v pla?ne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti in v pla?ni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.

OBRAZLO�ITEV:

Izhajajo? iz zadnjih pogajanj z VRS v mesecu maju 2013 in zagotovil s strani ministrov g. Viranta in g. Jaki?a glede pri?etka pogajanj in uresni?evanja pravice zaposlenih do kolektivne pogodbe za dejavnost obrambe in za�?ite je nujno potrebo iz citiranega drugega odstavka odpraviti dolo?ilo, da se nazivi v pla?ni skupina C4 uvr�?ajo v pla?ne razrede z uredbo.

Namre?, ravno citirani zapis je osnovna ovira pri uresni?evanju kolektivne pogodbe za obrambni resor.

1.2.               V prvem odstavku 23 ?lena je nabor dodatkov potrebno dopolniti z dvema novima dodatkoma in sicer:

 

- dodatek za uniformirane in poobla�?ene uradne osebe;

- dodatek za prepoved stavke in dela preko dolo?ene starosti.

 

OBRAZLO�ITEV:

 

Po uveljavitvi enotnega pla?nega sistema v letu 2008 smo ugotovili, da je nujno potrebno zaradi specifike poklica uvesti dodatek za uniformirane in poobla�?ene uradne osebe. Namre?, takoj se je ugotovilo, da omejitve ki jih imamo uniformirane in poobla�?ene uradne osebe niso ustrezno ovrednotene skozi pla?ni sistem, saj opravljena analiza dokazuje, da smo glede na stari pla?ni sistem izgubili cca. 18% dodatkov v nominalnem znesku.

 

Drugi dodatek za prepoved stavke in dela preko dolo?ene starosti izhajata iz dolo?il ZOBr, ki vsem zaposlenim v obrambnem resorju, kateri opravljajo obrambne naloge prepovedujejo stavko in  jih po dolo?eni starosti izvr�ejo iz sistema zaposlitve zaradi upokojevanja pod bistveno slab�imi pogoji. Hkrati opozarjamo, da prepoved stavke ni bila nikoli ustrezno ovrednotena, saj so v nekdanjem pla?nem sistemu zaposleni v JS imeli dodatek za omejitev do stavke oz. vsi zaposleni, ki so imeli po zakonih omejitve pri stavki. Zaposleni na nalogah iz obrambnega podro?ja smo vedno imeli ?isto prepoved do stavke, ki je �e vedno veljavna. Te prepovedi nikoli nismo imeli ustrezno ovrednotene.

 

Za oba predlagana dodatka zahtevamo 20% dodatek na osnovni PR � vsekakor je vi�ino potrebno dolo?iti v KPJS � predlagamo nov 47 in 48 ?len oz. uvrstitev pod posebne obremenitve in pogoje dela.

1.3. v drugem odstavku 28 ?lena zahtevamo raz�iritev veljavnosti tudi na obrambni resor, saj vsi zaposleni v obrambnem resorju, kot eno od zahtev za zasedbo DM imajo tudi obvezno znanje tujega jezika, na zahtevani stopnji;

1.4. glede na dejstvo, da se v obrambnem resorju �e vedno opravljajo dol�nosti v 24 urnem ciklusu (de�urstva, stra�e, interventne skupine) zahtevamo zgolj izena?itev teh dol�nosti v pla?ilu s dolo?ilih 6 odstavka 32 ?lena ZSPJ, oz. v predlaganih spremembah dopolnitev tudi z pripravljenostjo na delovnem mestu.

To je re�ljivo tudi z �e predlagano dikcijo in spremembami oz. dopolnitvijo dodatka za pripravljenost na dolo?enem kraju z ustrezno vi�ino. Torej je dodatek za pripravljenost na dolo?enem kraju potrebno dopolniti ali na delu.

 

2. PREDLOG DIKCIJE V KPND O POVRA?ILU POTNIH STRO�KOV - SMO:

 2.1.    v 5 ?lenu predlagamo dopolnitve va�ih predlogov in sicer:

(1) Povra?ilo stro�kov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslu�bencu glede na razdaljo od stalnega ali za?asnega bivali�?a oz. kraja, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo do kraja opravljanja dela po najkraj�i poti, ?e ta razdalja, upo�tevaje tudi pe�poti, zna�a  2 kilometra in ve?.

(2) Za povra?ilo stro�kov prevoza na delo in z dela se za vsak polni prevo�eni kilometer od naslova stalnega ali za?asnega bivali�?a oziroma naslova kraja, iz katerega se javni uslu�benec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova kraja opravljanja dela, javnemu uslu�bencu po najkraj�i varni poti prizna kilometrina v vi�ini 12% cene neosvin?enega motornega bencina � 95 oktanov.

(3) Vi�ina cene neosvin?enega motornega bencina za izra?un kilometrine se spreminja enako kot cena neosvin?enega motornega bencina.

(4) Razdalja na relaciji se dolo?i po poti, ki jo javni uslu�benec izbere kot varno pot, na podlagi  izmerjene poti s merilnikom avtomobila, ki ga uporablja. Pri izra?unu razdalje na relaciji se praviloma ne upo�tevajo poti, ki vodijo preko tujih dr�av, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, ?e javni uslu�benec �ivi v tujini ali ?e javni uslu�benec to sam zahteva, ?e je ta pot kraj�a. Kadar ima javni uslu�benec mo�nost prevoza po avtocesti se za izra?un najkraj�e varne poti lahko upo�teva prevoz po avtocesti.

(5) Varna pot je tista pot, ki je urejena, redno vzdr�evana in prevozna skozi celo leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo ?ez travnike in njive, pe�poti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take dolo?ene v skladu s kriteriji pristojnega organa.

(6) Ne glede na dolo?bo drugega odstavka tega ?lena mese?na vi�ina povra?ila stro�kov prevoza na delo in z dela ne more zna�ati ve? kot zna�a vi�ina minimalne pla?e za mese?no delovno obveznost, razen ?e je bil javni uslu�benec preme�?en, prevzet na podlagi zakona ali je po odlo?itvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

(7) ?e mora javni uslu�benec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo oziroma priti na delo ve?krat, kot je �tevilo delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stro�ki prevoza, ne glede na omejitev vi�ine povra?ila stro�kov prevoza na delo in z dela iz prej�njega odstavka tega ?lena. Isto dolo?ilo velja tudi za delo v deljenem delovnem ?asu.

1. (8)V primeru, ko javni uslu�benec opravlja delo v ve? krajih, se mu za razdaljo po varni poti med temi kraji prizna kilometrina v vi�ini 12% cene neosvin?enega motornega bencina � 95 oktanov.

 

(9) ?e lahko javni uslu�benec za prevoz na delo in z dela koristi brezpla?ni javni prevoz oziroma prevoz na delo in z dela organizira delodajalec, ni upravi?en do povra?ila prevoza na delo in z dela.

 

1. (10)?e javni uslu�benec dejansko koristi javni prevoz, se mu na podlagi izkazanega mese?ne vozovnice izpla?a vrednost mese?ne vozovnice.

 

 

OBRAZLO�ITEV:

 

Na podlagi va�ih sprememb in dopolnitev predlagamo dejanski izbris:

 

-        8 odstavka, saj delo v deljenem delovnem ?asu odredi delodajalec, kar pomeni tudi dvojni prevoz za javnega uslu�benca. Zato je potrebno to zadevo ustrezno nadomestiti;

-       9 odstavka ker niso jasni razlogi, ki bi nastali na strani JU oz. imamo �e zapisano, da vsako spremembo mora takoj javiti in spremeniti izjavo. Zato menimo, da tak�na dikcija ni sprejemljiva.

 

Hkrati predlagamo naslednje spremembe:

 

-       V 1 odstavku na koncu odstavka predlagamo dikcijo: dva kilometra in ve? ker je va�a dikcija zelo nejasna � ali je vstopna to?ka dva kilometra oz. kaj pomeni to ve? kot dva kilometra � en milimeter ali en kilometer;

-       Vsekakor zahtevamo vi�jo ceno za kilometer zato predlagamo 12%, kot ustrezno ceno, ki dejansko nadomesti povpre?no porabo.

 

Predlagamo tudi novi odstavek (po izbrisu):

 

-       10 odstavek � ni mote?e, ?e bomo tistim JU ki dejansko uporabljajo javni prevoz ponudili mo�nost ustreznega nadomestila pod pogojem, da delodajalcu predlo�ijo kupljeno mese?no vozovnico (tudi ra?un).

 

 

2.2. v 6 ?lenu predlagamo naslednje spremembe in dopolnitve:

 

(3) ?e ima javni uslu�benec v uporabi slu�beno stanovanje, se povra?ilo stro�kov prevoza obra?una od kraja slu�benega stanovanja. ?e javni uslu�benec zavrne dodelitev slu�benega stanovanja, se mu ne glede na na?in obra?una stro�kov prevoza iz tega ?lena, obra?unajo in povrnejo stro�ki prevoza od kraja dodeljenega slu�benega stanovanja, oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, ?e je ta bli�e kraju opravljanja dela, razen ?e je bil javni uslu�benec preme�?en, prevzet na podlagi zakona ali je po odlo?itvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju

OBRAZLO�ITEV:

V obrambnem resorju sicer razpolagamo za naborom slu�benih stanovanj, vendar se zgornji in�titut �e uporablja zgolj z namenom zmanj�evanja potnih stro�kov in postavljanja zaposlenih v obrambnem resorju v manj ugoden polo�aj. Potrebno je upo�tevati, da so si zaposleni v obrambnem resorju ve?ino uredili stanovanjsko problematiko oz. jo pospe�eno urejajo iz ve? razlogov:

-       Urejevanje dru�inskih razmer in zagotavljanje stabilnosti dru�ine;

-       Izogibanje visokim najemninam slu�benih stanovanj;

-       Urejevanje dru�benih odnosov v dolo?enem okolju za celotno dru�ino;

-       Dolgoro?no re�evanje stanovanjske problematike, kar pa slu�bena stanovanja niso.

V preteklosti so (v zadnjem letu dni od uveljavitve ZUJF-a) je praksa (tudi zaradi spremenjenega Pravilnika o dodeljevanju slu�benih stanovanj in nespo�tovanja predloga SMO v tem delu) �e nastale krivice do zaposlenih, kje jim je stanovanjska komisija (kljub negiranju tak�nega po?etja iz strani SMO, SPMO) na silo dodeljevala slu�bena stanovanja in ne glede na �elje zaposlenih tudi ustrezno (predvsem) zmanj�evala potne stro�ke. Pri vsem skupaj niso spo�tovali zgoraj navedene vrednote, ki bi jih tak�na organizacija morala gojiti:

-       Razvoj dru�ine in dru�inskega �ivljenja;

-       Razvoj varnega in ugodnega okolja in dru�benega �ivljenja;

-       Dolgoro?no re�evanje stanovanjske problematike.

 

Zato v 3 odstavku predlagamo dopolnitev dikcije kot je zapisano.

 

3. ANOMALIJE PLA?NEGA SISTEMA � SMO

Poleg �e ugotovljenih anomalij:

-       Ni�anje dodatkov na ra?un prevedbe (po analizi cca 18% v nominalnem znesku);

-       Neustrezno dolo?anje dodatkov (zato smo predlagali dva nova dodatka);

Opozarjamo tudi na �e dodatne anomalije:

-       Neustreznost nazivov za napredovanja in karierno pot v SV (3.1);

-       Neustrezna uvrstitev civilnih delovnih mest v J skupino (3.2);

-       Anomalija prevedbe vi�jih pod?astnikov in ?astnikov (3.3).

OBRAZLO�ITEV:

3.1.              Neustreznost nazivov za napredovanja in karierno pot v SV

V voja�kem naboru formacijskih dol�nosti in nazivov na vsakem nivoju imamo zgolj tri naziva. Zato dajemo dejanski prikaz mo�nosti napredovanja v nazivih:

-       Vojak I (5 stopnja izobrazbe) lahko napreduje v poddesetnika, desetnika in izjemoma v naddesetnika;

-       Pod?astnik (5 stopnja izobrazbe) lahko od vodnika napreduje preko vi�jega vodnika do najve? �tabnega vodnika;

-       Vi�ji Pod?astnik (6 stopnja izobrazbe) lahko od vi�jega �tabnega vodnika napreduje preko prapor�?aka do vi�jega prapor�?aka;

-       Visoki Pod?astnik (7 stopnja izobrazbe) lahko od �tabnega prapor�?aka napreduje  najve? vi�jega �tabnega prapor�?aka;

-       ?astnik (7/0-1 stopnja) lahko od poro?nika napreduje preko nadporo?nika najve? do stotnika;

-       Vi�ji ?astnik (7/2 stopnja) lahko od majorja napreduje preko podpolkovnika najve? do brigadirja;

-       Visoki ?astniki (7/2; 8/1) generalski ?ini (v SV je dosedaj podeljen najvi�ji general-major, lahko je �e general-podpolkovnik in general-polkovnik).

Skratka, zaradi dodatnih pogojev, ki jih imamo v SV (na podlagi ZOBr, ZSSLov, Pravil Slu�be, vrste SOP in pravilnikov) so napredovanja v nazivu (po voja�ki terminologiji so to ?ini) zelo omejeno. Tudi napredovanja v pla?nih razredih so dodatno pogojena in omejena.  Zato v sistemu poznamo tudi primere, ki so ostali v svojih za?etnih nazivih (kljub pohvalam in kvalitetnem delu � denimo MOM, kot tudi doma) in zaradi zategnjenih pogojev za napredovanje v pla?nih razredih so uspeli napredovati mogo?e za dva pla?na razreda. Prevedeno v pla?o so v 20 letih dela v SV pridobili dva pla?na razreda.

Zato je nujno potrebno poiskati nov na?in pla?nega sistema, ne samo za SV temve? za celotni obrambni resor, saj so to pogoji tudi v upravnem delu za voja�ka delovna mesta.

Zelo zanimiva je tudi primerjava polkovnika in podsekretarja. Namre?, oba imata 7/2 izobrazbo, pa vendar podsekretar se lahko postane �e ob prvi zaposlitvi in ima mo�nosti do 10 PR napredovanja. Za razliko od njega se polkovnik zaposli kot KANDIDAT za ?astnika, mora kon?ati dodatno leto �olanja in pridobi osnovno dol�nost poro?nika. Od �olanj, da bi lahko dosegel polkovnika mora �e kon?ati �tabni te?aj (6 mesecev), �tabno �olo (2 leti). Vsekakor na vsaki dol�nosti (zgoraj navedene) mora sta�irati (delati) 3 leta in pod idealnimi pogoji napredovanj dose�e ?in in pla?o polkovnika po minimalno 15 letih dela v SV.

To je osnovna anomalija, ki je za obrambni resor nesprejemljiva.

3.2.              Neustrezna uvrstitev civilnih delovnih mest v J skupino

Ve?krat smo zahtevali ureditev statusa civilnih oseb, saj jih zakonodaja postavlja v enak polo�aj kot voja�ke osebe. Namre?, zakonodaja kot tudi pogodba o zaposlitvi zahteva delo na MOM, delo v vseh vremenskih pogojih, delo z oboro�itvijo na terenu. Torej jih ena?i z nalogami voja�kih oseb. Zato smo zahtevali, da se tudi za njih v sistemizacije in formacije uvede dodatek za stalnost, saj so po zahtevah enakovredni voja�kim osebam, po pla?ilu pa mo?no zaostajajo;

Leta 2008 je prehod v nov pla?ni sistem bil zelo bole?, ne samo za civilne osebe v SV temve? za celotni obrambni sistem. Namre?, pri prevajanju nekaterih specialisti?nih poklicev, ki so v nekdanjem sistemu imeli tudi ustrezne dodatke zaradi dela iz to?ke 2.1. so v novem pla?nem sistemu postavljeni v J skupino in so mo?no podcenjeni. Verjetno ste �e seznanjen, da v strukturi vzdr�evanja imamo razne mojstre z licencami, ki jih v ostalih poklicih J skupine ne potrebujejo. Namre?, na�i mojstri iz sredstev (bojna in nebojna vozila, oboro�itev vseh vrst in podobno) za odpis, po strokovnih opravilih naredijo sredstva, ki �e dolga leta slu�ijo svojem namenu. Na ta na?in dejansko var?ujejo, ker ni potrebe po nabavi novih sredstev (to po?nejo vse vojske na svetu) vendar so neopravi?eno v pla?nem sistemu postavljeni sramotno nizko. Predlagali smo nekatere ukrepe oz. uvrstitev teh dol�nosti v na�o Uredbo o uvrstitvah formacijskih dol�nosti in ustrezno pla?no politiko ali pa preimenovanje v voja�ke uslu�bence. Pri vsem se pojavlja �e ena anomalija in sicer vojak vzdr�evalec se u?i od omenjenih mojstrov, opravlja manj zahtevna dela vzdr�evanja je pa za 7 pla?nih razredov vi�je pla?an.

3.3.              Anomalija prevedbe vi�jih pod?astnikov in ?astnikov

Za vi�je pod?astnike in ?astnike, kateri so bili postavljeni in prevedeni �e v starem pla?nem sistemu (prevedba je bila urejena skladno z zakonom), kot edino re�itev vidimo v postavitvi na vi�je dol�nosti-nazive. Za vse torej predlagamo, takoj�njo postavitev v naziv (tudi pla?no) prapor�?ak in takoj naslednje leto izredno v naziv vi�jega prapor�?aka. Kar domneva oblikovanja novih dol�nosti v formaciji, smo prepri?ani da ne bo te�av, ker ste enak postopek storili pri prerazporeditvah zaposlenih kateri so imeli izobrazbeni primankljaj.

V prilogi vam posredujemo tudi va� dopis iz leta 2009 na MO in predlog re�itve, ?eprav do njega ni pri�lo, kakor tudi mnenje varuhinje ?lovekovih pravic.

1. 4.NESPO�TOVANJE ZAKONOV IN USMERITEV MNZ IZ STRANI MO/SV

Poleg na�tetih anomalij, v obrambnem resorju imamo akutno te�avo s ustreznim pla?ilom vseh oblik terenskega dela oz. usposabljanja. Splo�no znano je, da se vojska, skozi svoj program urjenja, mora uriti tudi na terenu in v terenskih pogojih. Da bi se zmanj�ali stro�ki in zaposleni izurili tudi v terenskih pogojih bivanja in dela, se napotijo na ve?dnevne terenske vaje bodisi doma ali v tujini. Zaradi posebnega re�ima dela so zaposleni dejansko anga�irani od 16-20 ur dnevno. Namre?, vse aktivnosti, ki jih opravljajo imajo namen urjenja od osebne higiene na terenu, urejevanja opreme na terenu, usposabljanja ali po?itka. Urnik je znan, od 6.00 ure zjutraj, pa vse do 22.00 ure zve?er. Del zaposlenih, ki opravlja varovanje tabora, pa svoje aktivnosti podalj�a tudi v no?ni del dneva in opravi �e dodatne 4 ure varovanja.

Za tak�no delo, pri katerem zaposleni dejansko nikoli ne po?iva (tudi prehranjevanje na terenu je del urjenja) pa zaradi odredb ministra dobi zgolj 8 rednih ur in vse ostale ure (do 16 ali 20) ure za prerazporeditev. V tak�nem re�imu dela, zaposleni v enem tednu mo�no prese�e zakonsko dolo?ilo ur za prerazporeditev (56), �al pa tudi prese�ek kvote od 56 ur mora prerazporediti. Sicer je MNZ, kot pristojno ministrstvo za sistem javne uprave na vse prora?unske uporabnike posredovalo usmeritev, da bi tudi ta oblika bila ustrezna, v kolikor bi zaposleni dobil izpla?an dodatek za nadurno delo, torej za delo preko 56 ur tedensko ure prerazporedil, vendar dobil izpla?an dodatek v vi�ini 30%.

To je tudi anomalija, ki MO/SV dejansko izkori�?a zaposlene in njihovo delo brez ustreznega pla?ila za opravljeno delo. Za to anomalijo zahtevamo zgolj opisano re�itev, torej izpla?ilo 30% dodatka za nadurno delo po opravljenih 56 ur tedensko. V prilogi vam posredujemo usmeritev MNZ.

Lep pozdrav.

 

                                                                                             Darko Milenkovi?

                                                                                            Predsednik