S strani ministra za notranje zadeve g. Viranta smo na zahteve sindikata SMO z dne 01.08.2013 z naslovom �Vojaki samo od patriotizma ne moremo �iveti� v okviru pristojnosti ministra dobili naslednji odgovor:

Na podano trditev s strani SMO :

• Da je vojak je od svojega kolega iz druge pla?ne skupine, zaposlenega v   javni   upravi na 5. stopnji izobrazbe, imel na osnovno pla?o cca. 47% dodatkov, pri ?emer so dodatki v 1. to?ki dejansko pla?ilo za specifi?no delo in specifi?en na?in �ivljenja, ostali dodatki pod to?ko 2 in 3 so bili enotni za vse uniformirane in poobla�?ene uradne osebe. Pri tem je potrebno poudariti, da se je obseg nalog iz leta v leto le pove?eval.

VRS je dejansko vse na�tete dodatke dala v prevedbo, torej v osnovno pla?o. Ravno zaradi prevedbe dodatkov iz 1. to?ke je vojak SV dejansko izgubil na pla?i, saj je v novem pla?nem sistemu od istega kolege iz druge pla?ne skupine bolje pla?an le za 7 pla?nih razredov oz. 28%. Skratka cca 19% dodatkov se je izgubilo s prevedbo, s tem pa se je razvrednotila zahtevnost voja�kega poklica.

Minister za notranje zadeve odgovarja :

• Pri tem pa se je mogo?e strinjati, da se je zaradi vklju?itve nekaterih specifi?nih dodatkov v osnovno pla?o razlika v vrednotenju delovnimi mest t.i. poobla�?enih uradnih oseb in delovnih mest drugih pla?nih skupin zmanj�ala.

Kar zadeva podatke o izpla?ilih pla?, ki so bili objavljeni na spletni strani MNZ, iz katerih izhaja, da imajo vojaki ni�je pla?e od policistov, pravosodnih policistov in carinikov.

Minister za NZ pojasnjuje :

• da enakih pla? za nobene poklice ni mo�no zagotoviti. Pla?a je namre? sestavljena iz osnovne pla?e, ki jo dolo?a pla?ni razred, dodatkov in dela pla?e iz naslova delovne uspe�nosti. Izpla?ana pla?a posameznemu javnemu uslu�bencu nima neposredne zveze s sistemsko ureditvijo pla?, ki zadeva na�tete poklice, saj so posamezne sestavine pla?e vezane na subjektivne okoli�?ine vsakega posameznega javnega uslu�benca in na razli?ne pogoje oziroma organizacijo dela. Zgolj osnovna pla?a, dolo?ena s pla?nim razredom, v katerega je uvr�?eno delovno mesto je neodvisno od subjektivnih okoli�?in posameznika dolo?ena v kolektivni pogodbi in Uredbi, medtem ko je vi�ina dodatkov odvisna bodisi od subjektivnih okoli�?in posameznega javnega uslu�benca (npr. dodatek za delovno dobo) bodisi od pogojev dela (delo v manj ugodnem delovnem ?asu, nevarnosti in posebne obremenitve ipd.). Podobno velja za del pla?e iz naslova delovne uspe�nosti, katerega vi�ina je odvisna npr. od pove?anega obsega dela oziroma rezultatov dela posameznega javnega uslu�benca. Ob tem velja opozoriti tudi na dejstvo, da imajo lahko javni uslu�benci v posameznem mesecu poleg pla?e izpla?ane tudi druge tipe izpla?il (nadomestila), ki v sorazmernem delu zmanj�ujejo vi�ino izpla?ane pla?e.

Z vidika pla?nega sistema je torej pomembno, da so poklici oziroma delovna mesta, za katere je v pogajalskem procesu bilo ugotovljeno, da so glede zahtevnosti opravljanja nalog primerljivi, uvr�?eni v iste pla?ne razrede. Kot �e re?eno, glede tega ni nobene razlike med vojaki, policisti, cariniki in pravosodnimi policisti.

Zahteve SMO do VRS, ki se na nana�ajo na spremembe ZSPJS v zahtevi z dne 01.08.2013 :

�    v 13. ?l. tudi vojake uvrstiti v skupino za dolo?anje pla?e s kolektivno pogodbo;

�    v 23. ?l. dopolnitev nabora dodatkov z dvema novima dodatkoma, in sicer:

�    dodatek za uniformirane in poobla�?ene uradne osebe,

�    dodatek za prepoved stavke in dela preko dolo?ene starosti;

�    v 28. ?l. zahtevamo raz�iritev veljavnosti dodatka za dvojezi?nost tudi za obrambni resor, saj je pogoj za zasedbo delovnega mesta aktivno znanje tujega jezika;

�    pla?ilo 24 urnih dol�nosti (de�urstva, stra�a in intervencijske skupine) po dolo?ilih ZSPJS oz. uvedba dodatka za pripravljenost na delo na dolo?enem kraju oz. na delu oz. skladno s Evropsko sodno prakso. V kolikor je delavec na delovnem mestu v ?asu pripravljenosti v uniformi, potem naj bo pla?an kot da opravlja naloge na delovnem mestu;

�    odprava vseh anomalij, ki so posledica enotnega pla?nega sistema v C in J skupini;

�    vrnitev specifi?nih poklicev civilnih oseb in postavitev v C skupino;

�    vrnitev specifi?nih dodatkov (so �e na�teti v tem dopisu);

�    takoj�nji ustrezen in enakovreden na?in povra?ila potnih stro�kov za vse zaposlene (zni�ana kilometrina) brez favoriziranja poklicev npr. policija;

�    ustrezno pla?ilo vseh opravljenih ur v terenskih pogojih dela (ve?dnevna usposabljanja ali vaje);

�    postavitev bolj ustreznega na?ina napredovanja v nazivih oz. pla?nih razredih;

�    vrnitev odvzetih napredovanj vi�jim pod?astnikom in ?astnikom.

Minister za NZ pojasnjuje:

• Glede va�ih zahtev, ki se nana�ajo na spremembe in dopolnitve ZSPJS in med drugim vklju?ujejo tudi raz�iritev nabora oziroma druga?no ureditev nekaterih dodatkov, vam sporo?amo, da bodo predlagane spremembe obravnavane na seji pogajalske komisije.

Gre namre? za vpra�anja, ki ne zadevajo zgolj zaposlenih v Slovenski vojski in jih je glede na poslovnik ter dosedanjo prakso potrebno obravnavati centralno v dialogu z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

V zvezi z zahtevo o druga?ni in za vse enaki ureditvi povra?ila stro�kov prevoza na delo in z dela velja spomniti, da je vladna stran sindikalni strani �e predlagala nov aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki gre v smeri va�e zahteve. Prav tako je sindikalni strani bil posredovan tudi predlog aneksa �t. 7 h KPJS, s katerim naj bi se druga?e uredilo pla?ilo za ?as stalne pripravljenosti in tudi ta predlog vsaj deloma sledi va�i zahtevi. Kot je bilo dogovorjeno na zadnjem sestanku vladne strani in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, dne 16.7.2013, naj bi sindikalna stran do konca avgusta posredovala odziv v zvezi s predlogom obeh aneksov h kolektivnima pogodbama. Dogovarjanje o spremembah veljavne ureditve povra?ila stro�kov prevoza na delo in dodatka za ?as stalne pripravljenosti naj bi torej potekalo v tem kontekstu, pri ?emer bodo dogovorjene re�itve veljale za vse zaposlene v javnem sektorju.

Anomalije oziroma pomanjkljivosti pla?nega sistema se bodo skladno z dogovori in sklenjenim stavkovnim sporazumom prav tako obravnavale v okviru pogajalske komisije. To velja tako za sistemske pomanjkljivosti pla?nega sistema javnega sektorja kot tudi za anomalije glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov, vklju?no z anomalijami, ki bodo ugotovljene glede pla? v Slovenski vojski.  

V SMO zaklju?ujemo, da so s strani VRS z vso resnostjo sprejeli na�e zahteve in opozorilo ter bodo pristopili k re�evanju le- teh. Pri tem poudarjamo, da so �e vedno odprte vse oblike in mo�nosti sindikalnega boja in je izvedba le-teh odvisne od uspeha v pogajalskem procesu.