Zakon o slubi v Slovenski vojski (ZSSloV), Stran 9624.
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. ?lena in prvega odstavka 91. ?lena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o slubi v Slovenski vojski (ZSSloV)
Razglaam Zakon o slubi v Slovenski vojski (ZSSloV), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2007.
t. 001-22-101/07
Ljubljana, dne 23. julija 2007
dr. Janez Drnovek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SLUBI V SLOVENSKI VOJSKI (ZSSloV)
I. SPLONE DOLO?BE
1. ?len
(namen zakona)
(1) Ta zakon dolo?a na?ela opravljanja vojake slube, ureja na?in izvajanja nalog Slovenske vojske, temeljne odnose pri izvajanju vojake slube, posebne pravice, obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojake slube in celostno skrb za pripadnike Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(2) Ta zakon se smiselno uporablja tudi za pripadnike pogodbene rezervne sestave in druge pripadnike rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojako slubo zaradi opravljanja nalog Slovenske vojske.
2. ?len
(uporaba zakona)
(1) Za urejanje vpraanj v zvezi z vojako slubo ali delom v Slovenski vojski, ki z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, t. 103/04 uradno pre?i?eno besedilo, v nadaljnjem besedilu: Zakon o obrambi) in tem zakonom niso urejena, se uporabljajo predpisi o javnih uslubencih.
(2) Poklicno opravljanje vojake slube v stalni sestavi Slovenske vojske oziroma vpoklic pripadnikov pogodbene rezervne sestave v vojako slubo se teje za posebno obliko izvajanja z ustavo dolo?ene dolnosti do obrambe drave, kot sicer velja za vse pripadnike rezervne sestave pod pogoji, ki jih dolo?ata Zakon o obrambi in Zakon o vojaki dolnosti (Uradni list RS, t. 108/02 uradno pre?i?eno besedilo).
3. ?len
(pomen pojmov)
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Pripadnik ali pripadnica Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) je vojaka ali civilna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje vojake slube oziroma delo v Slovenski vojski, ter vojaka ali civilna oseba, ki se je zaposlila v vojski pred 14. januarjem 1995, vklju?no s pripadnikom rezervne sestave, kadar je vpoklican v vojako slubo.
2. Vojaka oseba je oseba, ki kot vojak ali vojakinja (v nadaljnjem besedilu: vojak), pod?astnik ali pod?astnica (v nadaljnjem besedilu: pod?astnik), ?astnik ali ?astnica (v nadaljnjem besedilu: ?astnik) ter vojaki uslubenec ali vojaka uslubenka (v nadaljnjem besedilu: vojaki uslubenec) poklicno opravlja vojako slubo ter vojak med sluenjem vojakega roka oziroma pripadnik rezervne sestave, kadar je vpoklican v vojako slubo.
3. Civilna oseba je oseba, ki poklicno opravlja strokovno tehni?ne in druge naloge v Slovenski vojski, za katere niso potrebna vojaka strokovna znanja in vojaka izobrazba.
4. Formacijska dolnost je dolo?ena funkcionalna dolnost v formaciji poveljstva, enote ali zavoda s predpisanimi kadrovskimi in drugimi pogoji za njeno opravljanje.
5. Slubena pot je z zakonom in Pravili slube v Slovenski vojski (v nadaljnjem besedilu: pravila slube) urejen postopek, po katerem pripadnik posreduje nadrejenim svoje pronje, predloge in zahteve ter ugovarja sprejetim odlo?itvam v zvezi z njegovim poloajem, nalogami in drugimi vpraanji v zvezi z vojako slubo.
6. Razporeditev vojake osebe je postopek, dolo?en z Zakonom o obrambi, za kadrovsko popolnjevanje formacij, ki obsega imenovanje vojake osebe za dolo?en ali za nedolo?en ?as na formacijsko dolnost z aktom vodenja ali poveljevanja in izdajo odlo?be ali drugega akta, s katerim se uredijo delovno-pravne posledice imenovanja.
7. Nadrejena ali nadrejeni (v nadaljnjem besedilu: nadrejeni) je tista vojaka oseba, ki ima pristojnost poveljevanja.
8. Podrejena ali podrejeni (v nadaljnjem besedilu: podrejeni) je tista vojaka oseba, ki je dolna izvrevati prejeta povelja.
9. Poviana pripravljenost je potrebno ali zahtevano stanje v poveljstvu, enoti ali zavodu v miru, med izvajanjem nalog Slovenske vojske zunaj drave, med pripravljenostjo ali izvajanjem nalog kolektivne obrambe v skladu z na?rti v okviru zaveznitva ter v izrednem ali vojnem stanju, ki izraa sposobnost, da poveljstvo, enota ali zavod v skladu z na?rti uporabe organizirano in pravo?asno za?ne izvajati zaukazano delovanje, ne glede na razmere, kraj ali nasprotnika. Za poviano pripravljenost se teje tudi ?as po sprejemu odlo?itve, da se napoti na izvrevanje nalog dolo?ena enota, ki je dana na razpolago za uporabo v skladu z na?rti za kolektivno obrambo v okviru zaveznitva oziroma v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami, v obdobju estih mesecev ali krajem obdobju pred opravljanjem vojake slube izven drave. Poviana pripravljenost v miru se uvede s pisnim ukazom na?elnika ali na?elnice Generaltaba Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: na?elnik generaltaba). Poviana pripravljenost poveljstev, enot in zavodov izraa zlasti njihovo ve?jo bojno pripravljenost in se teje za najpomembnejo nalogo Slovenske vojske.
10. Zaveznitvo je celota organizacijskih, funkcionalnih, tehni?nih in drugih odnosov ter dejavnosti med podpisnicami Severnoatlantske pogodbe.
(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi vojaka obramba, stalna sestava, rezervna sestava, vojaka sluba, vojak, pod?astnik, ?astnik, vojaki uslubenec, vojaka disciplina, formacija, imenovanje, razporeditev na drugo formacijsko dolnost, pravila slube, akti vodenja in poveljevanja, izredno ali vojno stanje in drugi, imajo enak pomen kot v Zakonu o obrambi.
4. ?len
(kodeks vojake etike)
Slovenska vojska ima svoj kodeks vojake etike, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in ki so ga pripadniki dolni spotovati pri opravljanju vojake slube.
II. NA?ELA OPRAVLJANJA VOJAKE SLUBE
5. ?len
(na?elo pripadnosti)
Pripadnik s svojim ravnanjem in vedenjem vedno in povsod izraa spotovanje do ostalih pripadnikov in pripadnost svoji enoti, Slovenski vojski in Republiki Sloveniji.
6. ?len
(na?elo ?astnega ravnanja)
Pripadnik pri opravljanju vojake slube ravna ?astno v skladu s kodeksom vojake etike Slovenske vojske in pravili slube.
7. ?len
(na?elo varstva mladoletnih)
Vojake slube, niti drugega dela v vojski, ne sme opravljati oseba, ki je mlaja od 18 let.
8. ?len
(na?eli enostareinstva in subordinacije)
Pripadnik mora dosledno spotovati na?eli enostareinstva in subordinacije ter pravila slube.
9. ?len
(spotovanje vojake discipline)
Pripadnik opravlja vojako slubo brezpogojno, natan?no, pravilno in pravo?asno, v skladu s predpisi, pravili slube ter akti vodenja in poveljevanja. Podrejeni ne razpravlja o odlo?itvah nadrejenih, razen kadar je k temu poklican oziroma ?e je to v skladu s pravili slube.
10. ?len
(utrjevanje tovaritva)
Pripadnik utrjuje tovaritvo v enoti in motvu ter spotuje pravice in dolnosti drugih vojakih oseb ter oseb, ki niso pripadniki Slovenske vojske. Nadrejeni in podrejeni si med seboj izraajo spotovanje in medsebojno zaupanje. Nadrejeni z lastnim zgledom razvija zavest tovaritva in krepi povezanost pripadnikov v vojakem kolektivu.
11. ?len
(skrb za podrejene)
Nadrejeni skrbi za podrejene in glede na svoje pristojnosti pomaga druinam podrejenih, ?e to podrejeni ali njegova druina eli. Podrejenim mora zagotavljati ?im bolje pogoje za delo.
12. ?len
(na?elo strokovnosti)
Pripadnik izvruje naloge strokovno, vestno in pravo?asno. Pri svojem delu ravna po pravilih vojake stroke in se v ta namen stalno izobrauje, usposablja in izpopolnjuje.
13. ?len
(na?elo dobrega gospodarja)
Pripadnik mora gospodarno, skrbno in u?inkovito uporabljati oboroitev, vojako in drugo opremo ter javna sredstva, ki so mu zaupana.
14. ?len
(na?elo tajnosti)
Pripadnik mora varovati tajne podatke v skladu s predpisi, ne glede na to, kako se je z njimi seznanil. Dolnost varovanja tajnih podatkov velja tudi po prenehanju vojake slube, vse dokler pripadnik te dolnosti ni razreen.
15. ?len
(na?elo enakopravne dostopnosti)
Pri zaposlovanju, imenovanju in razporejanju na drugo formacijsko dolnost ali delo je zagotovljena enakopravna dostopnost dolnosti za vse kandidate pod enakimi pogoji, ne glede na njihov spol. Zagotovljena je enakost in enakopravnost pripadnikov med opravljanjem vojake slube ne glede na kakrnekoli osebne okoli?ine, spol, versko prepri?anje in drugo. Med opravljanjem vojake slube ali v uniformi se pripadnik ne sme udeleevati prireditev ali aktivnosti, ki spodbujajo nestrpnost do drugih ali razlikovanje na katerikoli osebni okoli?ini.
16. ?len
(na?elo prepovedi politi?nega delovanja)
Pripadnik Slovenske vojske med slubenim ?asom in dejanskim opravljanjem vojake slube ne sme politi?no delovati, niti se ne sme udeleevati aktivnosti politi?nih strank, razen ?e ne gre za opravljanje slubenih zadev. Pripadnik se v uniformi ne sme udeleevati politi?nih shodov.
17. ?len
(na?elo ekoloke ozave?enosti)
Pripadnik mora ravnati ekoloko ozave?eno in tako vplivati tudi na sodelavce.
18. ?len
(na?elo prepovedi izraanja intimnih ?ustvenih razmerij)
Pripadnik med slubenim ?asom in dejanskim opravljanjem vojake slube ne sme izraati intimnih ?ustvenih razmerij do drugih pripadnikov istega ali razli?nega spola na na?in, ki bi lahko negativno vplival na vojako slubo, odnose v njej in vojako disciplino.
III. NA?IN IZVAJANJA NALOG SLOVENSKE VOJSKE
19. ?len
(naloge)
Naloge Slovenske vojske, dolo?ene v Zakonu o obrambi, se izvajajo na na?in in v obliki, dolo?eni s tem zakonom, mednarodnimi pogodbami oziroma pravili mednarodnih organizacij, katerih ?lanica je Republika Slovenija.
20. ?len
(vojako izobraevanje in usposabljanje)
(1) Vojako izobraevanje in usposabljanje za oboroen boj in druge oblike vojake obrambe drave izvaja Slovenska vojska:
z organiziranjem in izvajanjem vojakega izobraevanja in usposabljanja pripadnikov, poveljstev, enot in zavodov v okviru Slovenske vojske, ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), javnega izobraevalnega sistema ter v ustreznih olah in organizacijah izven drave;
z usposabljanjem poveljstev in enot v okviru Slovenske vojske, v zaveznitvu in v drugih mednarodnih organizacijah izven drave;
z usposabljanjem med prostovoljnim ali obveznim vojakim rokom ali med pogodbeno ali obvezno slubo v rezervni sestavi v skladu z zakonom;
z organiziranjem in usposabljanjem kadrovskih sestav v skladu z na?rti, ki predstavljajo dodatne zmogljivosti za popolnjevanje ali pove?evanje vojne sestave vojske;
s sodelovanjem s pod?astniko in ?astniko, veteransko in drugimi nevladnimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na podro?ju obrambe in katerih dejavnosti so pomembne za usposobljenost pripadnikov ter dravljanov in dravljank za vojako obrambo drave.
(2) Slovenska vojska predstavlja in seznanja dravljane ter dravljanke (v nadaljnjem besedilu: dravljani) in javnost s svojo organizacijo, aktivnostmi in delovanjem z namenom spodbujanja pripravljenosti dravljanov za vojako obrambo v primeru potrebe, pridobivanja kandidatov in kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za delo v vojski ter za sodelovanje v razli?nih oblikah usposabljanja dravljanov za vojako obrambo drave.
(3) Organizacija in izvajanje vojakega izobraevanja poteka v skladu z Zakonom o obrambi in predpisi, ki urejajo srednje poklicno in strokovno izobraevanje ter vije strokovno in visokoolsko izobraevanje ter podiplomski tudij.
(4) Izobraevalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraevanja ter vijeolske tudijske programe za vojake poklice sprejme minister oziroma ministrica, pristojna za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraevanje oziroma za vijeolske tudijske programe po predhodnem mnenju komisije za akreditacijo.
(5) Poklicne standarde za poklice v Slovenski vojski dolo?a minister po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraevanje.
(6) Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij na vojakem podro?ju se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
(7) Slovenska vojska se pripravlja, izobrauje in usposablja v miru za opravljanje vseh nalog za obrambo drave samostojno in v okviru zaveznitva, za izvrevanje obveznosti, ki jih je drava sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, za opravljanje dolo?enih nalog za?ite, reevanja in pomo?i ob naravnih in drugih nesre?ah ter drugih nalog v skladu z Zakonom o obrambi in tem zakonom.
21. ?len
(pripravljenost in vojaka obramba)
(1) Slovenska vojska zagotavlja in prispeva k varnosti in stabilnosti s svojim na?rtnim razvojem in delovanjem, vzdrevanjem pripravljenosti, vojako diplomacijo, sodelovanjem z drugimi vojakimi organizacijami, spotovanjem dogovorjenega obsega oboroevanja, prepre?evanjem irjenja oroij za mnoi?no uni?evanje, nadzorom oboroitve in razoroitve, nadzorom drugih vojakih organizacij ter izvajanjem drugih verifikacijskih dejavnosti.
(2) Potrebno in zahtevano pripravljenost za izvajanje z zakonom dolo?enih nalog Slovenska vojska zagotavlja v skladu z na?rti uporabe, neprekinjenim delovanjem dolo?enih slub in bojnih sistemov, pripravljenostjo dolo?enih poveljstev, enot in slub v skladu s skupnimi na?rti obrambe v okviru zaveznitva oziroma drugih mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter zahtevano pripravljenostjo za izvajanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odlo?itev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.
(3) Vojako obrambo drave izvaja Slovenska vojska v skladu z na?rti uporabe samostojno in v skladu z na?rti zaveznitva v okviru kolektivne obrambe oziroma prevzetimi obveznostmi z mednarodnimi pogodbami.
22. ?len
(izvajanje mednarodnih obveznosti)
(1) Slovenska vojska izvruje obveznosti, ki jih je drava sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami:
z delovanjem vojake diplomacije;
s sodelovanjem v operacijah, misijah in drugih oblikah delovanja, primernih za prepre?evanje sporov, ohranjanje, vsiljevanje in vzdrevanje miru ter v kolektivni obrambi;
s sodelovanjem in delovanjem v skupnih poveljstvih in enotah zaveznitva oziroma drugih mednarodnih organizacij;
s sodelovanjem in delovanjem v organih, predstavnitvih ali slubah mednarodnih organizacij;
s sodelovanjem v skupnih poveljstvih in enotah, ustanovljenimi z drugimi dravami;
z nudenjem vojake pomo?i v oboroitvi, vojaki opremi ali v drugi obliki;
z nudenjem humanitarne pomo?i ali pomo?i za izvajanje humanitarnih dejavnosti;
s sodelovanjem v dejavnostih za prepre?evanje teroristi?nih in drugih pojavov ogroanja stabilnosti in varnosti.
(2) Ukrepi, naloge in druge dejavnosti za izvajanje nalog iz prejnjega ?lena in prejnjega odstavka kot oblike odzivanja drave na krize ali krizne razmere izven drave se na?rtujejo v na?rtih uporabe vojske. Vlada dolo?i poleg ukrepov in nalog po ministrstvih ter dejavnostih in drugih nosilcih kot del na?rtov oziroma priprav na ukrepe za pripravljenost tudi ukrepe in naloge Slovenske vojske, ki se izvajajo v skladu z odlo?itvami ali obveznostmi, prevzetimi v mednarodnih organizacijah z mednarodnimi pogodbami, zlasti pri samostojnem odzivanju drave ali v sodelovanju z drugimi dravami na krize ali krizne razmere praviloma izven drave.
23. ?len
(sodelovanje ob naravnih in drugih nesre?ah)
Slovenska vojska glede na svojo organizacijo in opremljenost sodeluje pri za?iti, reevanju in pomo?i ob naravnih in drugih nesre?ah v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesre?ami, skupaj z drugimi silami za za?ito, reevanje in pomo?, pri iskanju in reevanju iz zraka, na morju in na kopnem ter pri evakuaciji slovenskih dravljanov, ki so neposredno ogroeni v drugi dravi.
24. ?len
(podpora policiji in druge naloge)
Slovenska vojska v skladu z zakonom in ustreznimi na?rti lahko sodeluje s policijo pri varovanju dravne meje, pri varovanju dolo?enih objektov ali obmo?ij ter izvajanju drugih nalog oziroma nudi pomo? drugim dravnim organom v okviru svojih zmogljivosti.
25. ?len
(omejitve pri opravljanju vojake slube izven drave)
(1) Slovenska vojska naloge izven drave izvaja v skladu z Zakonom o obrambi in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, mednarodnimi pogodbami, na?eli mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ter v skladu s pravili, ki veljajo znotraj zaveznitva, in pravili, ki veljajo v drugih mednarodnih organizacijah, v okviru katerih se naloge izvajajo.
(2) Slovenska vojska pri izvajanju nalog izven drave lahko opravlja tudi naloge, ki jih v Republiki Sloveniji ne opravlja, ?e je opravljanje takih nalog predvideno v okviru operacije, misije ali druge oblike delovanja vojske, na katero so pripadniki napoteni in ?e so pripadniki usposobljeni za opravljanje takih nalog.
(3) Vlada lahko skupaj z enoto ali drugo sestavo Slovenske vojske na izvajanje nalog izven drave napoti tudi civilne strokovnjake ali vklju?i civilne zmogljivosti.
(4) Vlada lahko odlo?i o vrsti nalog ali omejitvah pri izvajanju nalog, ki jih bodo pripadniki opravljali med vojako slubo oziroma delovanjem v drugi dravi. Vlada po potrebi dolo?i pristojnosti in naloge, ki jih ima enota ali druga sestava Slovenske vojske v zvezi z delom civilnih strokovnjakov oziroma uporabo civilnih zmogljivosti.
(5) Slovenska vojska in njeni pripadniki v drugi dravi ne smejo izvriti ukazov in odlo?itev, ki so v nasprotju z na?eli mednarodnega vojnega in humanitarnega prava oziroma ?e bi to pomenilo kaznivo dejanje po predpisih Republike Slovenije.
IV. POVELJEVANJE
1. Poveljevanje in izvrevanje ukazov
26. ?len
(organizacija poveljevanja)
(1) Slovenska vojska je organizirana hierarhi?no tako, da je v njej zagotovljeno u?inkovito in smotrno vodenje in poveljevanje. Odnos med nadrejenimi in podrejenimi je bistveni del vodenja in poveljevanja.
(2) Z organizacijo poveljevanja po na?elu enostareinstva se dolo?ajo nadrejeni in podrejeni. Vsaka vojaka oseba mora ves ?as vedeti, komu je podrejena in kako so razmejene pristojnosti.
(3) Smotrna ureditev poveljevanja po na?elu subordinacije mora zagotavljati vsakemu poveljniku ali poveljnici (v nadaljnjem besedilu: poveljnik) monost uresni?evanja nalog, ki so v njegovi pristojnosti. Nadrejeni je dolan v potrebnem obsegu podrejenemu zagotoviti informacije za izvedbo nalog.
(4) Temeljna na?ela poveljevanja ureja Zakon o obrambi.
27. ?len
(pristojnost poveljevanja)
(1) Pristojnost poveljevanja imajo nadrejeni, njihovi namestniki ali namestnice (v nadaljnjem besedilu: namestnik) in tisti, ki jih nadrejeni za to pooblasti. Vojake osebe, pristojne za poveljevanje, in razmerja med njimi natan?neje dolo?ajo pravila slube.
(2) Poveljujo?i vedno dolo?i svojega namestnika in uredi pristojnost poveljevanja za eno stopnjo nije.
(3) Nepoobla?eno poveljevanje se kaznuje.
28. ?len
(poveljevanje in akti vodenja)
(1) Poveljevanje se izvaja z akti poveljevanja, ki morajo biti skladni s predpisi, akti vodenja in pravili slube.
(2) Po tem zakonu so akti vodenja smernice, obvezne usmeritve, odredbe in navodila. Akti vodenja so tudi pravila slube, pravila za bojno in drugo delovanje, postrojitvena pravila in pravila za tabno delo.
(3) Smernice dolo?ajo splono izvajanje dejavnosti na dolo?enem podro?ju za dalje ?asovno obdobje ali splone usmeritve za ravnanje in delo v daljem ?asovnem obdobju.
(4) Obvezne usmeritve dolo?ajo najpomembneje obvezne usmeritve za dolo?ene dejavnosti ali ravnanje glede posameznih vpraanj ali nalog.
(5) Odredba podrobno ureja le dolo?eno vpraanje, dejavnost ali ravnanje.
(6) Navodilo dolo?a zlasti organizacijske reitve, postopke in na?ine izpolnjevanja posameznih pomembnih nalog ali celovitih dejavnosti po pravilih vojake ali druge stroke.
(7) Pravila za bojno in drugo delovanje dolo?ajo takti?ne postopke posameznikov, skupin, enot in poveljstev pri opravljanju bojnih in nebojnih nalog. Pravila za bojno in drugo delovanje, postrojitvena pravila in pravila za tabno delo izda minister na predlog na?elnika generaltaba.
29. ?len
(akti poveljevanja)
(1) Akti poveljevanja, ki jih izdajajo na?elnik generaltaba in drugi poveljniki, so direktive, odlo?itve, na?rti, standardni operativni postopki, ukazi, povelja, pravila in tehni?na navodila.
(2) Direktiva dolo?a ire naloge, organizacijske in druge reitve ter postopke in na?ine za njihovo uresni?evanje v daljem ?asovnem obdobju. Direktive izdaja na?elnik generaltaba in poveljniki, ki jih na?elnik generaltaba pooblasti.
(3) Odlo?itev dolo?a ali ureja konkretno ravnanje ali ukrepanje v dolo?enih razmerah, ?asu in prostoru.
(4) Na?rt dolo?a organizacijske, kadrovske, tehni?ne in druge reitve, cilje ali naloge in dejavnosti za dolo?eno poveljstvo ali enoto oziroma delo in uporabo enot.
(5) Standardni operativni postopek je akt poveljevanja, s katerim poveljnik predpisuje na?in izvedbe dejavnosti pri nalogah, ki se pogosto ponavljajo. Z njim se dolo?a postopke obi?ajnih opravil ali postopke pri izvedbi bojnih in drugih nalog, s katerimi se eli zagotoviti usklajenost izvedbe nalog v podrejenih enotah.
(6) Ukaz ureja celovite dejavnosti, povezane z delom ali uporabo oziroma popolnjevanjem enot.
(7) Povelje dolo?a konkretno ravnanje vojakih oseb. Izdaja se kratko in ustno.
(8) Pravila dolo?ajo temeljne reitve za ravnanje in ukrepanje, ki so nujne za organizirano, na?rtno in usklajeno ravnanje ali ukrepanje pri opravljanju vojake slube in vojakih dolnosti.
(9) Tehni?no navodilo dolo?a zlasti tehnoloke ali tehni?ne reitve, postopke in na?ine izvajanja posameznih nalog ali dejavnosti.
(10) O uvedbi standardnih operativnih postopkov v Slovenski vojski, ki se uporabljajo v zaveznitvu ali v mednarodnih organizacijah, v okviru katerih opravlja naloge Slovenska vojska, odlo?a na?elnik generaltaba. Na?elnik generaltaba odlo?a tudi o uvedbi kodifikacijskih in drugih oznak, ki se uporabljajo v zaveznitvu. O uvedbi standardov, ki se uporabljajo v zaveznitvu, odlo?a minister na predlog na?elnika generaltaba oziroma predstojnika slube ali druge organizacijske enote ministrstva, v kateri se izvaja dejavnost, na katero se standard nanaa, v skladu z akti, ki urejajo standardizacijo v ministrstvu ali na obrambnem podro?ju.
30. ?len
(izdajanje aktov poveljevanja)
(1) Akti poveljevanja (v nadaljnjem besedilu: ukaz) razen povelij, od na?elnika generaltaba do poveljnika bataljona ali njemu enake enote, se praviloma izdajajo pisno. ?e pisnega ukaza zaradi nastalih razmer ni mogo?e izdati, se ga izda ustno in zabelei s podpisom izdajatelja v dnevnik deurnega enote in v dnevnik tiste enote, ki je ukaz prejela. Na?in, obliko in vsebino pisnih ukazov urejajo pravila tabnega dela in drugi akti. Poveljnik skupine, oddelka, voda in ?ete praviloma poveljuje ustno.
(2) Poveljniki iz prejnjega odstavka morajo izdati ukaz pisno, ?e ima delovno-pravne posledice, ve?je materialne posledice ali se z njim urejajo druga pomembna vpraanja dela in opravljanja vojake slube, za?ita ivljenj in zdravja motva, uporaba enot in podobno.
31. ?len
(izvrevanje aktov vodenja in poveljevanja)
(1) Nadrejeni skrbijo za to, da se akti vodenja in poveljevanja izvrujejo dosledno in popolno, ne glede na to, kdo jih je izdal. Sami preverjajo njihovo izvajanje in ?e ugotovijo pomanjkljivosti, ustrezno ukrepajo.
(2) Nadrejeni skrbijo zato, da se prepre?i kakrnekoli oblike ikaniranja, diskriminacije, vklju?no z vsemi oblikami spolnega nadlegovanja ali ustvarjanja zastraujo?ega, sovranega, sramotilnega ali aljivega okolja za podrejene, na podlagi njihovih osebnih okoli?in.
32. ?len
(izvrevanje ukazov)
(1) Ukaz mora vojaka oseba izvriti brez ugovarjanja, razen v primerih, ki jih dolo?ata Zakon o obrambi in ta zakon, ko lahko vojaka oseba izvritev ukaza odkloni.
(2) ?e vojaka oseba ne dobi ustreznega ukaza ali ga zaradi objektivnih vzrokov ne more dobiti, mora ukrepati v skladu s poloajem in splonimi na?eli, ki temeljijo na odlo?itvi nadrejenega ter interesih Slovenske vojske in obrambe drave. Takoj ko razmere dopu?ajo, podrejeni poro?a nadrejenemu o svojem ukrepanju.
(3) Vojake osebe lahko zoper ukaz ugovarjajo po slubeni poti, vendar morajo ukaz izvriti brez odlaanja.
(4) Dolo?be tega ?lena se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe v Slovenski vojski.
33. ?len
(odklonitev ukaza)
(1) V miru lahko vojaka oseba, poleg primerov, dolo?enih v Zakonu o obrambi, odkloni tudi izvritev ukaza, ?e ta pomeni neposredno nevarnost za njeno zdravje in ivljenje, ne gre pa za izvajanje pomo?i ob naravnih in drugih nesre?ah, za sodelovanje v mednarodnih obveznostih oziroma za opravljanje bojnih nalog v miru. O odklonitvi ukaza mora tisti, ki je ukaz izdal, takoj obvestiti nadrejenega, ki dokon?no odlo?i o izdanem ukazu.
(2) V skladu s prejnjim odstavkom vojaka oseba lahko odkloni izvritev ukaza samo, ?e se ukaz nanaa na:
delo s strupenimi ali kako druga?e hudo kodljivimi snovmi brez za?itnih sredstev in za katero vojaka oseba ni strokovno usposobljena;
?e pri izvrevanju ukaza ni mogo?e zagotoviti niti najnujnejih varnostnih ukrepov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega ?lena lahko vojaka oseba izjemoma v miru odkloni izvritev ukaza tudi, ?e bi izvritev ukaza po njenem prepri?anju pomenila storitev prekrka in bi bilo zaradi izvritve ukaza neposredno ogroeno njeno ivljenje. Vojaka oseba mora pred tem nadrejenega opozoriti, da bi z izvritvijo ukaza storila prekrek in da bi bilo zato ogroeno njeno ivljenje. O odklonitvi ukaza mora tisti, ki je ukaz izdal, takoj obvestiti nadrejenega, ki dokon?no odlo?i o izdanem ukazu.
34. ?len
(prepoved ponievanja, sramotenja in aljenja)
(1) Nadrejeni ne sme izdati ukaza, ki temelji na spolu, veroizpovedi ali katerikoli drugi osebni okoli?ini podrejenega, s katerim se fizi?no, verbalno ali kako druga?e poniuje, sramoti oziroma ali dostojanstvo podrejenega.
(2) Podrejeni mora ukaz iz prejnjega odstavka izvriti, vendar pred izvritvijo seznani nadrejenega, da bo ukazu ugovarjal po slubeni poti pri vije nadrejenem v skladu s tem zakonom.
(3) Vije nadrejeni o ugovoru iz prejnjega odstavka odlo?i takoj, ko je to mogo?e, najkasneje pa v rokih, dolo?enih s tem zakonom.
35. ?len
(dolnost poro?anja)
O izvritvi vsakega ukaza je treba takoj ko je to mogo?e ali ob z ukazom dolo?enem ?asu poro?ati tistemu, ki je ukaz izdal.
2. Slubena pot za obravnavo predlogov, ugovorov, proenj, zahtev in pritob
36. ?len
(slubena pot)
(1) Slubena pot je redni na?in komuniciranja v skladu z na?elom enostareinstva. Vsa poveljstva, enote, zavodi in vojake osebe so v slubenih zadevah dolne upotevati slubeno pot. Ta poteka v skladu z ureditvijo poveljevanja in v njej ni mogo?e presko?iti nobene vmesne stopnje. Slubena pot v zvezi s predlogi, ugovori, pronjami, zahtevami in pritobami (v nadaljnjem besedilu: vloga) obsega odlo?itev nadrejenega in na podlagi pritobe e vije nadrejenega in se s tem zaklju?i.
(2) Slubena pot poteka od poveljnika do poveljnika v zvezi z zadevami, ki so v njihovi pristojnosti, v drugih primerih pa od podrejenega do nadrejenega poveljstva. Slubena pot med ?lani istega poveljstva lahko poteka izjemoma neposredno tudi s preskakovanjem vmesnih stopenj, ?e je tako dolo?eno s pravili slube.
(3) Slubeno pot uporabljajo tudi civilne osebe v vojski.
37. ?len
(odstop od slubene poti)
(1) Odstop od slubene poti je dovoljen le v primerih iz 34. ?lena tega zakona ali kadar gre za slubene zadeve, pri katerih bi druga?no ravnanje ogrozilo varnost motva, varnost oboroitve in vojake opreme, povzro?ilo veliko materialno ali drugo kodo ali ogrozilo interese Slovenske vojske in obrambe drave. Vojaka oseba, ki odstopi od slubene poti, mora o tem seznaniti nadrejenega takoj, ko je to mogo?e.
(2) Neupravi?en odstop od slubene poti se kaznuje kot teja kritev vojake discipline zaradi opu?anja predpisanih postopkov, ki povzro?i ve?je kodljive posledice.
38. ?len
(pravica do ugovora)
(1) Vojaka oseba lahko med opravljanjem vojake slube ustno ali pisno vlaga ugovore po slubeni poti. Ugovori se lahko nanaajo na izdane akte vodenja in poveljevanja, vendar le v delu, ki se neposredno nanaa na vojako osebo, ki vlaga ugovor na slubene zadeve ali ravnanje druge vojake osebe ali nadrejenih v zvezi s slubenimi zadevami. Ugovor ne zadri izvritve sprejetega akta vodenja in poveljevanja, razen v primerih, dolo?enih v 33. ?lenu tega zakona. Ugovor se lahko vloi v petih dneh od dneva prejema akta vodenja in poveljevanja oziroma od dneva, ko je nastal razlog, zaradi katerega se vlaga ugovor. V skladu z dolo?bami tega ?lena vojaka oseba vlaga v slubenih zadevah tudi predloge, pronje in zahteve.
(2) Vojake osebe vlagajo ugovore neposredno nadrejenim, ki imajo pooblastilo za odlo?anje. Prvi poobla?eni za odlo?anje je poveljnik voda ali njemu enake enote.
(3) Vojaka oseba, ki eli ugovor podati ustno, zaprosi nadrejenega za uradni razgovor. Njena pronja se vpie v knjigo za uradne razgovore. Knjigo uradnih razgovorov vodi nadrejeni.
(4) Nadrejeni mora podrejenega sprejeti na uradni razgovor v petih dneh od dneva vpisa pronje v knjigo za uradne razgovore. V nujnih primerih mora nadrejeni podrejenega sprejeti na uradni razgovor takoj, ko je to mogo?e. Med uradnim razgovorom mora nadrejeni zagotoviti spotovanje zasebnosti in dostojanstva vojake osebe, ki je zaprosila za uradni razgovor. Na zahtevo vojake osebe je lahko na uradnem razgovoru navzo? vodni ali ?etni zaupnik ali zaupnica (v nadaljnjem besedilu: zaupnik).
(5) Nadrejeni lahko odlo?i, da na uradnem razgovoru, glede na vrsto zadeve, ki se obravnava, sodeluje vodni ali ?etni zaupnik, psiholog, pod?astnik ali ?astnik, ki opravlja ustrezno dolnost, povezano z obravnavano zadevo. Nadrejeni lahko za sodelovanje vojake osebe ustrezne slube ali dolnosti na uradnem razgovoru zaprosi vije nadrejenega, ?e taka vojaka oseba ne spada v njegovo pristojnost.
(6) ?e vojaka oseba po slubeni poti uveljavlja predlog, ugovor, pronjo, zahtevo ali pritobo v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja, jo je nadrejeni dolan brez odlaanja seznaniti s postopkom za uveljavljanje teh pravic, obveznosti in odgovornosti, ki je dolo?en z Zakonom o obrambi.
39. ?len
(obveznost obravnave vloge)
(1) Nadrejeni mora vlogo prou?iti in ?e je pristojen, o njej pisno odlo?iti praviloma najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko je bila vloena. ?e v zadevi ni pristojen, mora vlogo v petih dneh s svojim mnenjem dostaviti nadrejenemu oziroma pristojnemu organu, ki je dolan o vlogi odlo?iti najpozneje v nadaljnjih sedmih dneh. Nadrejeni lahko zahteva, da predlagatelj poleg ustne vloge poda vlogo tudi pisno.
(2) Pisna odlo?itev nadrejenega o vlogi se vpie v knjigo za uradne razgovore.
(3) Nadrejeni vloge, za katero ni pristojen, ne sme zadrati in ne zavre?i.
40. ?len
(pritoba na odlo?itev)
(1) ?e vojaka oseba z odlo?itvijo nadrejenega ni zadovoljna ali ?e v sedmih dneh nadrejeni v njeni zadevi ne odlo?i, se lahko pritoi vije nadrejenemu po slubeni poti.
(2) Pritoba se vloi pisno ali ustno. ?e jo vloi ustno, vojaka oseba zaprosi za uradni razgovor. Pronja za uradni razgovor se vpie v knjigo za uradne razgovore. Vije nadrejeni mora vojako osebo sprejeti na uradni razgovor v petih dneh od dneva vpisa pronje za uradni razgovor v knjigo za uradne razgovore.
(3) Vije nadrejeni o pritobi odlo?i najpozneje v 14 dneh od dneva vloitve pritobe oziroma uradnega razgovora. Vije nadrejeni lahko pred odlo?itvijo o pritobi imenuje tri?lansko komisijo, ki jo sestavljajo osebe z enakim ali vijim ?inom, kakor ga ima vojaka oseba, ki se je pritoila, in ki tej osebi niso podrejene. Komisija vije nadrejenemu predloi mnenje o pritobi. Odlo?itev vije nadrejenega je dokon?na in se izdela tudi pisno.
(4) Pisna odlo?itev vije nadrejenega o pritobi se vpie v knjigo za uradne razgovore. Z odlo?itvijo vije nadrejenega o pritobi se seznani vojako osebo, ki je pritobo vloila in nadrejenega tej vojaki osebi.
(5) ?e vije nadrejeni iz tretjega odstavka tega ?lena v zadevi ni pristojen, pritobo v petih dneh s svojim mnenjem dostavi nadrejenemu oziroma pristojnemu organu, ki o pritobi dokon?no odlo?i.
41. ?len
(zaupniki)
(1) Vojaka oseba lahko namesto po slubeni poti posreduje nadrejenemu predlog, pronjo ali zahtevo vodnemu zaupniku, ?e se ta nanaa na akte vodenja in poveljevanja oziroma ravnanje drugih vojakih oseb ali nadrejenih in je v zvezi z vojako osebo. Vodni zaupnik mora brez odlaanja po slubeni poti tak predlog, pronjo ali zahtevo posredovati nadrejenemu, ki o njej odlo?i, oziroma sprejme vojako osebo na uradni razgovor.
(2) Vodne zaupnike izberejo pripadniki voda. Vodni zaupniki med seboj izberejo ?etnega zaupnika. Vodni oziroma ?etni zaupniki nadrejene seznanjajo po potrebi oziroma najmanj enkrat mese?no z morebitnimi pere?imi vpraanji dela enote. Imenovanje, pristojnosti in na?in dela vodnih in ?etnih zaupnikov se uredi v pravilih slube.
(3) Poveljnik voda ali ?ete oziroma nadrejeni pri odlo?anju v zadevah, ki jih uveljavlja vojaka oseba po slubeni poti, lahko predhodno zahteva mnenje vodnega ali ?etnega zaupnika.
42. ?len
(uradni razgovor pri ministru)
Poveljnik bataljona, njemu enake ali vije enote, ?astnik s ?inom polkovnik ali vijim ?inom ali vojaki uslubenec XIV. ali vijega razreda, ki ni zadovoljen z odlo?itvijo nadrejenega o pritobi, lahko pisno zaprosi za uradni razgovor pri ministru. Minister najpozneje v sedmih dneh odlo?i, ali bo vojako osebo sprejel na uradni razgovor. Uradni razgovor pri ministru poteka ob navzo?nosti na?elnika generaltaba najpozneje v 14 dneh od dneva vloitve pisne pronje.
43. ?len
(skupinski ugovori in pritobe)
Skupinski ugovori ali pritobe zoper akte vodenja in poveljevanja niso dovoljeni in se ne obravnavajo ter se tejejo kot teja kritev vojake discipline zaradi opu?anja oziroma nepoobla?enega spreminjanja predpisanih postopkov, ki povzro?i ve?je kodljive posledice.
V. POVIEVANJE IN NAPREDOVANJE
44. ?len
(povianje po izpolnitvi pogojev)
Pod?astnik in ?astnik se povia v neposredno viji ?in najpozneje v treh letih po izpolnitvi vseh predpisanih pogojev in po postopku, predpisanem z Zakonom o obrambi.
45. ?len
(izredna povianja in napredovanja)
(1) Vojaka oseba je v letu, ko ji preneha sluba v Slovenski vojski zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splonih predpisih ali zaradi invalidske upokojitve, lahko izredno poviana ali napredovana v neposredno viji ?in ali razred, kar se teje kot posebno priznanje za opravljanje vojake slube. Kriterije za izredna povianja in napredovanja dolo?i minister.
(2) Izredno povianje v brigadirski, generalski ali admiralski ?in oziroma napredovanje vijega vojakega uslubenca v XV. razred pod pogoji iz prejnjega odstavka, ni mono.
(3) O izrednem povianju ali napredovanju iz prvega odstavka tega ?lena odlo?i minister, ki za to lahko pooblasti na?elnika generaltaba. Predlog za izredno povianje ali napredovanje v skladu s tem ?lenom daje poveljnik bataljona, njemu enake ali vije enote.
46. ?len
(odpoved ?inu)
(1) Vojaka oseba v stalni sestavi, ki po zakonu ne izpolnjuje predpisanih izobrazbenih pogojev za opravljanje vojakih, pod?astnikih ali ?astnikih formacijskih dolnosti, se lahko vojakemu, pod?astnikemu ali ?astnikemu ?inu pisno odpove.
(2) Vojaka oseba iz prejnjega odstavka se razporedi na vojako oziroma pod?astniko formacijsko dolnost, za katero izpolnjuje pogoje. Glede na pogoje, ki jih izpolnjuje, se ji prizna najviji vojaki oziroma pod?astniki ?in in se na tej dolnosti poviuje v viji ?in v skladu z Zakonom o obrambi. S to dolnostjo se uskladi tudi pla?a in druge pravice vojake osebe v zvezi z delom. Vojak oziroma pod?astnik lahko ponovno pridobi pod?astniki oziroma ?astniki ?in, ki se mu je odpovedal, le, ?e izpolni z zakonom predpisane pogoje.
47. ?len
(zadranje napredovanja in odvzem razreda)
Vojakemu uslubencu lahko pristojni organ v skladu z Zakonom o obrambi izre?e zaradi teje kritve vojake discipline, zadranje napredovanja v viji razred najmanj za dve in najve? za pet let od dneva, ko je izre?eni ukrep zaradi kritve vojake discipline dokon?en. Vojakemu uslubencu se razred lahko odvzame, ?e je obsojen zaradi kaznivega dejanja iz petega odstavka 63. ?lena Zakona o obrambi.
48. ?len
(objava podelitve, povianj in napredovanj)
Podelitve ?inov in povianja vojakov, pod?astnikov in ?astnikov, generalov in admiralov, odpoved ?inu oziroma odvzem ?ina, podelitve razredov in napredovanja vojakih uslubencev ter odvzem razreda, se javno objavijo. Objavi se osebno ime vojake osebe, letnica rojstva, ?in oziroma razred ter odvzem ?ina oziroma razreda.
VI. POKLICNO DELO V SLOVENSKI VOJSKI
1. Posebne dolo?be o poklicnem delu v Slovenski vojski
49. ?len
(pogoji za poklicno delo v vojski)
(1) Za sklenitev, trajanje in odpoved pogodbe o zaposlitvi vojakih oseb, ki poklicno opravljajo delo v Slovenski vojski, pogoje, pravice in obveznosti dolo?ata Zakon o obrambi in ta zakon.
(2) Kdor eli poklicno opravljati vojako slubo, mora izpolnjevati posebne pogoje, dolo?ene z Zakonom o obrambi.
(3) Pogoje iz prejnjega odstavka, razen odsluenega vojakega roka in predpisane gornje starostne meje 25 oziroma 30 let, mora izpolnjevati tudi tisti, ki eli kot civilna oseba poklicno delati v vojski. Pri zaposlitvi civilne osebe se telesna in duevna sposobnost ugotavlja glede na vrsto dela, ki ga bo civilna oseba opravljala v vojski.
(4) Civilna oseba lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedolo?en ?as pod pogoji iz prejnjega odstavka.
(5) Ne glede na dolo?bo prejnjega odstavka se lahko v formaciji dolo?i, da se za opravljanje dolo?enih formacijskih dolnosti sklene pogodba o zaposlitvi s civilnimi osebami za dolo?en ?as do desetih let, ki se lahko nato podaljuje, praviloma za enako ?asovno obdobje.
(6) Ustrezna stopnja izobrazbe iz tretjega in petega odstavka 88. ?lena Zakona o obrambi je za pod?astnika petega kariernega razreda srednja splona ali srednja strokovna izobrazba, za pod?astnike ?etrtega kariernega razreda najmanj vija strokovna izobrazba, za pod?astnike tretjega in drugega kariernega razreda in ?astnika pa najmanj visoka strokovna izobrazba.
(7) Predpisana izobrazba za pod?astnike drugega in tretjega kariernega razreda ter ?astnike je tudi najmanj izobrazba, pridobljena po tudijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko olstvo.
(8) Ne glede na dolo?bo prejnjega odstavka se lahko za pod?astnike tretjega in drugega kariernega razreda dolo?i kot pogoj najmanj vija izobrazba, pridobljena v okviru sistema visokoolskega izobraevanja po vijeolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994 in ustrezno tevilo let delovnih izkuenj, za kar natan?neje kriterije dolo?i vlada z uredbo.
(9) Ustrezna stopnja izobrazbe je za nije vojake uslubence I. razreda najmanj srednja poklicna izobrazba, od II. do V. razreda najmanj srednja splona ali srednja strokovna izobrazba in od VI. do VIII. razreda najmanj vija strokovna izobrazba.
(10) Ustrezna izobrazba vijih vojakih uslubencev od IX. do XIII. razreda je najmanj visoka strokovna izobrazba. Predpisana izobrazba je tudi najmanj izobrazba, pridobljena po tudijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko olstvo.
(11) Ne glede na dolo?bo prejnjega odstavka se lahko za vije vojake uslubence IX. do XIII. razreda dolo?i kot pogoj najmanj vija izobrazba, pridobljena v okviru sistema visokoolskega izobraevanja po vijeolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994 in ustrezno tevilo let delovnih izkuenj, za kar natan?neje kriterije dolo?i vlada z uredbo.
(12) Ustrezna izobrazba vijih vojakih uslubencev XIV. in XV. razreda je univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem, pridobljena po tudijskih programih, sprejetih pred 11. junijem 2004. Predpisana izobrazba za te vojake uslubence je tudi izobrazba, pridobljena po tudijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko olstvo.
(13) Minister ustanovi komisijo za ugotovitev kompetenc za zasedbo posameznih formacijskih dolnosti v Slovenski vojski, ki zahtevajo posebne vojake kompetence, kakrne so dosegljive tudi mimo nacionalnih izobraevalnih sistemov. Na podlagi odlo?itve te komisije se lahko na formacijskih mestih v Slovenski vojski zaposlijo tudi kandidati, ki ne izpolnjujejo drugih pogojev iz tega ?lena. Sestavo, na?in delovanja in kriterije za odlo?anje komisije dolo?i minister.
(14) Vlada lahko na predlog ministra odlo?i, da se vojakom, izjemoma pa tudi drugim pripadnikom, ob prvi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let ali za popolnitev za?asne enote oziroma druge sestave, zlasti za opravljanje vojake slube izven drave, izpla?a posebna denarna nagrada.
50. ?len
(tipendisti, pripravniki in vojako usposabljanje)
(1) tipendist ali tipendistka (v nadaljnjem besedilu: tipendist) po kon?anem olanju sklene pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske v skladu z Zakonom o obrambi za dolo?en ?as, vendar ne kraji kot je dvakratni ?as tipendiranja.
(2) Ministrstvo lahko razpie in podeli tipendije tudi za pogodbeno slubo v rezervni sestavi vojske. tipendist mora po kon?anem olanju skleniti z ministrstvom pogodbo o slubi v rezervni sestavi vojske. Pogodba o slubi v rezervni sestavi vojske se sklene za najmanj deset let.
(3) tipendist, ki po kon?anem olanju sklene pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske kot pod?astnik, ?astnik, vojaki uslubenec ali civilna oseba oziroma drug pripravnik, ima v ?asu pripravnitva pla?o v viini 90% pla?e s pripadajo?imi dodatki za formacijsko dolnost, za katero opravlja pripravnitvo. tipendist, ki se zaposli v stalni sestavi vojske kot vojak, se zaposli kot kandidat za vojaka in ne opravlja pripravnitva.
(4) tipendist, ki po svoji volji pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi oziroma pogodbo o slubi v rezervni sestavi, odpove pred iztekom roka, dolo?enega v pogodbi, mora vrniti sorazmeren del prejemkov, prejetih med olanjem oziroma strokov olanja, ki jih je pokrilo ministrstvo glede na ?as opravljanja vojake slube v stalni oziroma rezervni sestavi. tipendist, ki pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o slubi v rezervni sestavi ne sklene, mora vrniti celoten znesek prejemkov, prejetih med olanjem oziroma strokov olanja, ki jih je pokrilo ministrstvo.
(5) tipendisti in druge osebe, ki se prostovoljno usposabljajo za vojako obrambo ali druge obrambne naloge oziroma sodelujejo v drugih programih vojakega ali obrambnega usposabljanja ali dejavnostih, ki jih organizira ministrstvo, imajo med usposabljanjem pravico nositi uniformo, oznako pripadnosti Slovenski vojski in se usposabljati za uporabo vojake oboroitve in opreme v skladu s predpisi.
(6) Osebe iz prejnjega odstavka morajo med usposabljanjem spotovati programe dela, notranji red, temeljna na?ela vojake discipline in predpisane varnostne ukrepe za ravnanje z vojako oboroitvijo in opremo.
(7) Minister dolo?i oblike in na?in usposabljanja tipendistov in drugih oseb za vojako obrambo in druge obrambne naloge in izvajanje drugih dejavnosti iz ?etrtega odstavka tega ?lena.
(8) Minister podrobneje uredi tipendiranje za delo v vojski oziroma za slubo v rezervni sestavi vojske.
51. ?len
(nazivi)
(1) Za dolo?ene formacijske dolnosti, ki jih opravljajo vojaki, pod?astniki ali ?astniki, lahko minister na predlog na?elnika generaltaba izjemoma dolo?i, da se te dolnosti opravljajo v najve? treh nazivih, ?e gre za specialisti?na dela ali naloge.
(2) V skladu s prejnjim odstavkom se lahko dolo?i s formacijo za formacijske dolnosti, ki jih opravljajo vojaki uslubenci, da se te dolnosti opravljajo v najve? treh nazivih.
(3) Imenovanje v viji naziv se izvaja v skladu z Zakonom o obrambi.
52. ?len
(delovne izkunje)
Kot delovne izkunje za pod?astnike dolnosti, za katere se zahteva vija strokovna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba, se tejejo tudi delovne izkunje, ki jih je pod?astnik predhodno pridobil z opravljanjem pod?astnikih dolnosti z zahtevano srednjo izobrazbo ali vijo strokovno izobrazbo.
53. ?len
(delovni ?as pri opravljanju vojake slube)
(1) Pri opravljanju vojake slube je delovni ?as pripadnikov v skladu z Zakonom o obrambi odvisen od vrste, namena, obsega in zahtevnosti nalog, ki jih opravljajo pripadniki. Med opravljanjem vojake slube izven drave pa je delovni ?as pripadnikov lahko neenakomerno razporejen tudi glede na letno, mese?no, tedensko in dnevno povpre?je ur delovne obveznosti, predpisano za opravljanje vojake slube v dravi. O razporeditvi delovnega ?asa med opravljanjem vojake slube izven drave odlo?a nadrejeni poveljnik.
(2) Nadrejeni poveljnik mora med opravljanjem vojake slube izven drave omogo?iti pripadnikom potreben po?itek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upotevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevnih nalog na dolo?enih formacijskih dolnostih.
(3) Delovni ?as pripadnikov, ki so napoteni na opravljanje vojake slube v skupna ali druga poveljstva in enote izven drave, se odredi glede na pravila, ki veljajo za druge pripadnike takega poveljstva ali enote.
54. ?len
(delo na domu)
Na?elnik generaltaba lahko odredi, da se pri posameznih formacijskih dolnostih vojake godbe ali pri dolo?enih drugih formacijskih dolnostih glede na posebne zahteve dela v delovni ?as teje tudi delo na domu, ki je lahko najve? tri ure na delovni dan.
55. ?len
(dosegljivost)
(1) Dosegljivost je ?as, ko je pripadnik dosegljiv preko javnih ali slubenih komunikacijskih sredstev in se mora v odrejenem ?asu javiti v enoti ali zavodu ali na drugem dolo?enem mestu. ?as dosegljivosti se ne vteva v tevilo ur tedenske oziroma mese?ne delovne obveznosti. Pripadnikom, za katere je odrejena dosegljivost, pripada dodatek k pla?i, katerega viino dolo?i vlada. Formacijske dolnosti, pri katerih morajo pripadniki zagotoviti dosegljivost, in ?ase, v katerih se morajo javiti na dolo?enem kraju, dolo?i na?elnik generaltaba.
(2) Pripadniki na dolo?enih formacijskih dolnostih, pripadniki dolo?enih skupin ali enot, ki jih dolo?i na?elnik generaltaba ali poveljnik, ki ga pooblasti, morajo nositi pri sebi tehni?ne naprave, preko katerih lahko prejemajo obvestila ali ukaze. Noenje tehni?nih naprav je obvezno, razen med letnim dopustom in kadar se pripadnik mudi izven drave ter se ne teje za poseben pogoj dela. Tehni?ne naprave po tej dolo?bi zagotovi pristojno poveljstvo, enota ali zavod.
56. ?len
(za?asno in trajno razporejanje ter nadome?anje poveljnika)
(1) Vojaka oseba je lahko zaradi slubenih potreb za?asno ali trajno razporejena na drugo formacijsko dolnost z aktom vodenja ali poveljevanja v skladu z Zakonom o obrambi. Akt vodenja ali poveljevanja o razporeditvi na drugo formacijsko dolnost ali v drug kraj zaradi slubenih potreb za nedolo?en ?as mora biti vojaki osebi vro?en praviloma najmanj 14 dni pred dnem razporeditve na drugo formacijsko dolnost ali v drug kraj.
(2) Vojaka oseba je lahko za?asno razporejena na drugo formacijsko dolnost do 30 dni zaradi istega razloga najve?krat dvakrat zaporedoma oziroma najve? dvakrat v koledarskem letu.
(3) V miru ima namestnik ali namestnica (v nadaljnjem besedilu: namestnik) poveljnika med za?asno odsotnostjo poveljnika v skladu z Zakonom o obrambi in s pravili slube za obdobje do treh mesecev vse pristojnosti poveljnika, vendar pa prvih 30 dni ne pridobi pravic in pla?e, povezane s formacijsko dolnostjo poveljnika. ?e je odsotnost poveljnika dalja od treh mesecev, se namestnik za?asno imenuje na dolnost poveljnika. Nadome?anje oziroma za?asno imenovanje na dolnost poveljnika lahko traja najve? 12 mesecev.
57. ?len
(napotitev na izobraevanje ali usposabljanje)
(1) Vojaka oseba je lahko z ukazom napotena na izobraevanje ali usposabljanje, ki je lahko tudi dalje od enega leta.
(2) Pravice in obveznosti vojake osebe med izobraevanjem ali usposabljanjem se uredijo s pogodbo, ?e traja usposabljanje dalj kot 30 dni oziroma ?e so stroki usposabljanja viji od povpre?ne zadnje mese?ne pla?e v Republiki Sloveniji, ugotovljeni po uradnih statisti?nih podatkih.
(3) Vojaka oseba, ki ima sklenjeno pogodbo iz prejnjega odstavka, mora po kon?anem izobraevanju ali usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dvakrat toliko ?asa, kolikor je trajalo izobraevanje ali usposabljanje, ?e je bilo to dalje od enega leta in najmanj dve leti, ?e je bilo kraje od enega leta in dalje od 30 dni oziroma so bili stroki usposabljanja viji od povpre?ne mese?ne pla?e v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statisti?nih podatkih. V primeru pred?asne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov na strani vojake osebe, mora povrniti sorazmeren del strokov izobraevanja ali usposabljanja in prejemkov, ki jih je dobila v tem ?asu.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega ?lena se pogodbe ne sklepa za tiste oblike usposabljanja ali preverjanja zmogljivosti, ki so predpisane kot pogoj za opravljanje dolo?ene formacijske dolnosti, kot so usposabljanje na trenaerjih ali simulatorjih oboroitvenih sistemov, radarskih in drugih sistemov, plovil, oroij in drugih naprav.
(5) Izvajanje pravic in obveznosti vojakih oseb med izobraevanjem ali usposabljanjem podrobneje uredi minister.
58. ?len
(pla?a)
(1) Za pla?e v Slovenski vojski se uporabljajo predpisi, ki urejajo pla?e javnih uslubencev.
(2) Orientacijske formacijske dolnosti oziroma nazivi v Slovenski vojski se uvrstijo v pla?ni razred s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Druga vpraanja, ki se v skladu z Zakonom o sistemu pla? v javnem sektorju (Uradni list RS, t. 110/06 uradno pre?i?eno besedilo), urejajo v kolektivni pogodbi dejavnosti, se za Slovensko vojsko uredijo z uredbo vlade.
(4) Pripadnikom Slovenske vojske, katerim pogodbe o zaposlitvi prenehajo na podlagi Zakona o obrambi po izpolnitvi predpisane starosti, po kateri ne morejo ve? uspeno opravljati vojake slube ali dela v vojski, se osnovna pla?a pove?a za 10%.
59. ?len
(pove?an obseg dela in obremenitev)
(1) Za odrejanje in pla?evanje pove?anega obsega dela in obremenitev enot soglasje pripadnikov teh enot ni potrebno.
(2) Pripadnikom na formacijskih dolnostih v enotah in podenotah, ki so predvidene za uporabo v skladu z na?rti za kolektivno obrambo v okviru zaveznitva oziroma je njihova uporaba dolo?ena v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami, se v obdobju, dolo?enem za priprave in usposabljanje, pla?a zaradi pove?anega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev lahko pove?a do 30% osnovne pla?e. V skladu s tem ?lenom se lahko osnovna pla?a povia tudi pri dolo?enih formacijskih dolnostih, katerih opravljanje zahteva posebna znanja in pove?ane obremenitve, brez njihove popolnitve pa ni mogo?e zagotoviti delovanja enote ali drugih enot, oboroitvenega, bojnega ali drugega vojakega sistema.
(3) Pripadnikom enote, ki je dana na razpolago za uporabo za dolo?eno ?asovno obdobje v skladu z na?rti za kolektivno obrambo v okviru zaveznitva oziroma v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami ter pripadnikom enot ali skupin v razli?ni stopnji pripravljenosti, namenjenih za bojno delovanje v miru v primeru potrebe, izvajanje nujnih nalog Slovenske vojske pri za?iti in reevanju ter drugih nujnih nalog, se pla?a zaradi pove?anega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev lahko pove?a do 30% osnovne pla?e.
(4) O povianju pla?e iz drugega in tretjega odstavka tega ?lena odlo?i vlada na predlog ministra. Povianje pla?e iz drugega in tretjega odstavka tega ?lena se ne izklju?uje.
60. ?len
(obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Vojake osebe morajo opravljati z Zakonom o obrambi in s tem zakonom dolo?ene naloge, ki so povezane z ve?jo nevarnostjo za varnost, zdravje ali ivljenje, in ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogo?e opravljati po dolo?eni starosti.
(2) Vojake osebe na formacijskih dolnostih, na katerih se opravljajo naloge iz prejnjega odstavka, se obvezno dodatno pokojninsko zavarujejo, in sicer:
na vseh formacijskih dolnostih pilotov, letalcev tehnikov, letalcev kontrolorjev, intruktorjev in u?iteljev letenja, pomo?nikov za varnost letenja in usposabljanja, izvidnitvo in navigacijo, enote za specialno delovanje, vojakih potaplja?ev vseh vrst, pirotehnikov in oroarjev ter poveljnikov in namestnikov osnovnih enot v vojakem letalstvu in enot, v katerih delujejo vojaki potaplja?i, v V. skupini pokojninskega na?rta dodatnega zavarovanja;
na vseh formacijskih dolnostih kontrolorjev letenja, pomo?nikov ali referentov za obve?evalno varnostne zadeve, vojakih policistov, laborantov radioloko kemijske bioloke obrambe, voznikov bojnih in specialnih vozil, bojnih sistemov, enot ali podenot, ki so predvidene za uporabo v skladu z na?rti za kolektivno obrambo v okviru zaveznitva ali za uporabo z drugimi mednarodnimi pogodbami oziroma poveljnikov in njihovih namestnikov osnovnih enot, kjer se te dolnosti opravljajo, v IV. skupini pokojninskega na?rta dodatnega zavarovanja;
na drugih formacijskih dolnostih v Slovenski vojski in delovnih mestih, na katerih se opravlja vojaka sluba, v III. skupini pokojninskega na?rta dodatnega zavarovanja, razen formacijskih dolnosti v portni enoti.
(3) Skupina dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prejnjega odstavka se ozna?i v formacijah poveljstev, enot in zavodov za posamezno formacijsko dolnost oziroma za delovno mesto, na katerem se opravlja vojaka sluba. Minister predpie, na katerih formacijskih dolnostih, ki jih opravljajo civilne osebe, so pripadniki dodatno pokojninsko zavarovani.
(4) Prispevki za dolnosti iz drugega in tretjega odstavka tega ?lena se pla?ujejo po prispevnih stopnjah v skladu s splonimi predpisi.
61. ?len
(podaljanje pogodbe o zaposlitvi)
(1) Vojaki osebi se pisno ponudi podaljanje pogodbe o zaposlitvi najpozneje 120 dni pred iztekom s pogodbo o zaposlitvi dolo?enega roka. Na enak na?in in v enakem roku je obve?ena tudi vojaka oseba, ki se ji pogodba o zaposlitvi ne bo podaljala.
(2) ?e pote?e pogodbeno dogovorjeni rok, pa pogodba o zaposlitvi ni podaljana, niti ni bila vojaka oseba obve?ena v roku iz prejnjega odstavka, da ji pogodba o zaposlitvi ne bo podaljana in vojaka oseba ostane na delu, se teje, da je vojaka oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi za enako ?asovno obdobje kot prvotno pogodbo, pri ?emer pa za vojaka velja starostna omejitev, dolo?ena z Zakonom o obrambi. Pogodba o zaposlitvi za vojaka preneha veljati po samem zakonu z dnem, ko vojak dosee starost, po kateri ne more ve? delati na formacijski dolnosti vojaka.
(3) Dolo?be tega ?lena glede podaljanja pogodbe o zaposlitvi se uporabljajo tudi za civilno osebo, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delo v vojski za dolo?en ?as.
(4) Vlada na predlog ministra lahko odlo?i, da se izpla?a posebna denarna nagrada vojakim osebam, ki podaljajo pogodbo o zaposlitvi.
62. ?len
(prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi)
(1) Poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. ?lenu Zakona o obrambi, se vojaki osebi lahko pogodba o zaposlitvi enostransko odpove tudi:
1. ?e je bila neupravi?eno odsotna z dela zaporedoma tri delovne dni in se vrne na delo z dnem dokon?nosti akta o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
2. ?e je bila neupravi?eno odsotna z dela zaporedoma tri delovne dni in se ne vrne na delo z zadnjim dnem, ko je bila e na delu;
3. ?e je bila neupravi?eno odsotna z dela pet delovnih dni v presledkih v ?asu estih mesecev z dnem dokon?nosti akta o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
4. ?e je neupravi?eno zapustila enoto med opravljanjem vojake slube med poviano pripravljenostjo z dnem dokon?nosti akta o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
5. ?e je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi zamol?ala njej znane podatke ali navedla neresni?ne podatke, ki so pomembni za opravljanje vojake slube, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi z dnem dokon?nosti akta o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
6. ?e zavrne akt o imenovanju na formacijsko dolnost ali ne za?ne opravljati formacijske dolnosti, na katero je imenovana z dnem dokon?nosti akta o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
7. ?e ji je izre?en disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja z dnem dokon?nosti akta o izre?enem disciplinskem ukrepu;
8. ?e ne opravi temeljnega vojakega usposabljanja v 30 dneh po izpolnitvi razveznega pogoja iz pogodbe o zaposlitvi, ne glede na razlog, zaradi katerega vojaka oseba ni opravila temeljnega vojakega strokovnega usposabljanja;
9. ?e je ugotovljen varnostni zadrek, ki predstavlja oviro za delo na obrambnem podro?ju z dnem dokon?nosti akta o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
(2) Vojaka oseba lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, pri ?emer mora ostati na delu do izteka odpovednega roka v skladu s tem zakonom.
(3) Odpovedni rok iz prejnjega odstavka se dolo?i za posamezne formacijske dolnosti v formaciji in traja najmanj 30 dni in najve? 180 dni. Odpovedni rok se lahko skraja sporazumno med vojako osebo in nadrejenim poveljnikom bataljona, njemu enake ali vije enote.
(4) Vojaka oseba in minister oziroma po njegovem pooblastilu na?elnik generaltaba se lahko pisno sporazumeta o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pisni sporazum mora poleg datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi vsebovati tudi dolo?be o finan?nih obveznostih, ki jih ima vojaka oseba do ministrstva ter na?in in roke, v katerih bo obveznosti poravnala.
(5) ?e se po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju s predpisi ali s splonimi akti, se pogodba razveljavi.
63. ?len
(odpoved pogodbe)
(1) Za odpovedi pogodb o zaposlitvi se uporabljajo dolo?be Zakona o obrambi in tega zakona.
(2) Oseba, ki je po Zakonu o obrambi pristojna za izdajo aktov o odpovedi pogodb o zaposlitvi, zaradi odpovednih razlogov iz prejnjega ?lena, izda ugotovitveni sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
(3) Pisni akt iz prejnjega odstavka mora vsebovati pravno podlago, razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in pravni pouk v skladu z Zakonom o obrambi.
64. ?len
(omejitev odpovedi)
(1) Kadar vojaka oseba odpove pogodbo o zaposlitvi med poviano pripravljenostjo, odpovedni rok za?ne te?i z dnem, ko preneha veljati poviana pripravljenost oziroma je odpravljeno stanje, ki se po tem zakonu teje za poviano pripravljenost.
(2) ?e vojaka oseba odpove pogodbo o zaposlitvi med opravljanjem vojake slube izven drave, odpovedni rok za?ne te?i z dnem, ko se vojaka oseba vrne v kraj bivanja. ?e vojaka oseba odpove pogodbo o zaposlitvi med izrednim ali vojnim stanjem, odpovedni rok za?ne te?i z dnem, ko je izredno ali vojno stanje odpravljeno.
(3) ?e v primeru iz prvega in drugega odstavka tega ?lena vojaka oseba samovoljno zapusti svojo enoto ali slubo, je kazensko ali prekrkovno odgovorna v skladu s splonimi predpisi in tem zakonom.
(4) Dolo?be 62., 63. in tega ?lena se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe v vojski.
65. ?len
(pokritje prispevkov delodajalcu)
(1) ?e v ministrstvu ali v drugem dravnem organu ni prostih del, na katere bi bil lahko razporejen vojak, ki pogodbe o zaposlitvi ne more podaljati zaradi starosti, oziroma pod?astnik ali ?astnik, ki je delal na ministrstvu najmanj 20 let, pa se po izteku pogodbe o zaposlitvi ne eli usposobiti za civilni poklic s olanjem ali prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ali drugo vrsto usposabljanja, se lahko zaposli pri kateremkoli delodajalcu. Vojaka oseba ima v tem primeru pravico do odpravnine. Delodajalec, ki zaposli tako vojako osebo za najmanj pet let najkasneje v enem letu po prekinitvi pogodbe v ministrstvu, ima pravico do povra?ila prispevkov iz pla? in na pla?e v breme ministrstva za prva tri leta zaposlitve oziroma za pet let, ?e zaposli vojako osebo za deset let. Povra?ilo prispevkov se delodajalcu priznava v dejanski viini, vendar mese?no najve? v znesku, izra?unanem na podlagi povpre?ne pla?e vojake osebe, izpla?ane v zadnjih 12 mesecih.
(2) Povra?ilo prispevkov iz pla?e in na pla?e se uredi s pogodbo med delodajalcem in ministrstvom, ki jo sopodpie tudi vojaka oseba iz prejnjega odstavka. Delodajalec, ki odpusti vojako osebo pred iztekom s pogodbo dogovorjenega roka, pa ne zaradi krivdnih razlogov na strani vojake osebe, mora vrniti ministrstvu sorazmerni del povra?ila prispevkov v 30 dneh po odpovedi delovnega razmerja vojaki osebi.
(3) Vojaka oseba iz prvega odstavka tega ?lena se z ministrstvom lahko dogovori, da poleg odpravnine prejme takoj po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi na ministrstvu e enkratni znesek sredstev, ki bi jih ministrstvo pla?alo delodajalcu v petih letih kot povra?ilo prispevkov iz pla?e in na pla?o, ki bi zaposlil vojako osebo pod pogoji iz prvega odstavka tega ?lena za deset let. V tem primeru vojaka oseba ne more zahtevati od ministrstva dodatnih pravic, niti preusposobitve za civilni poklic.
(4) Povra?ilo prispevkov iz prvega odstavka tega ?lena izklju?uje pravico do povra?ila prispevkov delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti in zakonu, ki ureja izvrevanje prora?una.
66. ?len
(prezaposlovanje delovnih invalidov)
(1) Vojaka oseba, ki ji je zaradi posledic pokodbe pri delu ali poklicne bolezni priznana invalidnost, lahko poleg pravic po Zakonu o obrambi uveljavlja tudi povra?ilo prispevkov iz pla?e in na pla?e v korist delodajalca, ki jo zaposli pod pogoji iz prejnjega ?lena oziroma izpla?ilo enkratnega zneska sredstev, ki bi jih ministrstvo pla?alo delodajalcu kot povra?ilo prispevkov iz pla?e in na pla?o.
(2) Civilna oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za delo v vojski, ima po prenehanju pogodbe pravico do odpravnine in druge pravice v skladu s splonimi predpisi, v primeru invalidnosti zaradi pokodbe pri delu ali poklicne bolezni pa tudi pravice, ki so dolo?ene za vojako osebo po Zakonu o obrambi in tem zakonu.
67. ?len
(sporazum o pred?asnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi invalidu)
Vojaka ali civilna oseba, ki je zaradi posledic pokodbe pri delu ali poklicne bolezni v skladu z Zakonom o obrambi za?asno razporejena na formacijsko dolnost izven operativnih enot, in ministrstvo se lahko pisno sporazumeta, da ji preneha pogodba o zaposlitvi pred iztekom petih let, pri ?emer se ji lahko izpla?a znesek v viini celotne oziroma sorazmernega dela pla?e za petletno obdobje. V tem primeru se vojaki ali civilni osebi izpla?a odpravnina, dolo?ena z Zakonom o obrambi, nima pa drugih pravic.
68. ?len
(dokup zavarovalne dobe)
(1) ?e Zakon o obrambi ali ta zakon ne dolo?a druga?e, se vojaki osebi, ki je na ministrstvu delala najmanj deset let, ki ji je pogodba o zaposlitvi odpovedana, pa ne po njeni krivdi, lahko z njenim soglasjem dokupi do pet let zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine pod pogoji, ki so predpisani z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje za dokup zavarovalne dobe za presene delavce. Dokup zavarovalne dobe se opravi pod pogoji, dolo?enimi s splonimi predpisi.
(2) Vojaki osebi iz prejnjega odstavka se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter polna starost zniujeta pod pogoji in na na?in, dolo?en v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o izdaji odlo?be o dokupu zavarovalne dobe vojaki osebi iz prvega odstavka tega ?lena obvesti tudi ministrstvo.
(4) V primeru dokupa zavarovalne dobe iz prvega odstavka tega ?lena vojaki osebi ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pripada pravica do odpravnine. ?e se vojaka oseba pravici do dokupa zavarovalne dobe odpove, ima pravico do odpravnine v skladu z Zakonom o obrambi, nima pa drugih pravic po odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
69. ?len
(ne?astni odpust)
(1) Vojaka oseba, ki je pravnomo?no obsojena za kaznivo dejanje zoper ?love?nost in mednarodno pravo, zoper obrambno mo? drave, zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, zoper vojako dolnost, zoper spolno nedotakljivost, za kaznivo dejanje zbujanja sovratva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kritvi na?ela enakosti, ali za kaznivo dejanje umora, se ne?astno odpusti iz Slovenske vojske.
(2) Ne?astni odpust vojake osebe obsega odvzem ?ina ali razreda, prenehanje pogodbe o zaposlitvi in izgubo vseh pravic, ki bi jih imela kot vojaka oseba.
(3) Razloge za ne?astni odpust vojake osebe ugotovi minister na predlog na?elnika generaltaba.
2. Posebne dolo?be o disciplinski odgovornosti
70. ?len
(disciplinska odgovornost)
(1) Na?elnik generaltaba lahko za vodenje disciplinskega postopka in odlo?anje na prvi stopnji poleg poveljnikov, dolo?enih v Zakonu o obrambi, pooblasti tudi enega ali ve? ?astnikov najmanj s ?inom majorja ali vijim oziroma vojakih uslubencev XII. ali vijega razreda. Poobla?ene vojake osebe lahko vodijo disciplinski postopek zoper pripadnika, ki mu niso podrejene oziroma niso z njim v sorodu.
(2) Dolo?be Zakona o obrambi in tega zakona glede kritev vojake discipline, ugotavljanja disciplinske odgovornosti ter vrste in izrekanja disciplinskih ukrepov za pripadnike stalne sestave se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe. Civilni osebi se lahko izre?ejo tudi varstveni ukrepi, predpisani za vojake osebe.
(3) Ne glede na dolo?be prejnjega odstavka se zaradi kritev vojake discipline civilni osebi ne more izre?i ukrep odvzema ?ina, razreda oziroma zadranja povianja v viji ?in ali viji razred.
71. ?len
(disciplinski postopek med poviano pripravljenostjo)
Disciplinski postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti pripadnika med poviano pripravljenostjo poteka po postopku, ki je s pravili slube dolo?en za postopek v izrednem ali vojnem stanju oziroma med izvajanjem vojake obrambe.
72. ?len
(za?asna odstranitev z dolnosti)
(1) Za?asno odstranitev s formacijske dolnosti ali z dela v skladu z Zakonom o obrambi izre?e s sklepom vojaka oseba, pristojna za vodenje disciplinskega postopka.
(2) Zoper sklep o za?asni odstranitvi s formacijske dolnosti ali z dela ima vojaka oseba pravico ugovarjati v roku treh dni od vro?itve sklepa. Ugovor ne zadri izvritve sklepa o odstranitvi. O ugovoru odlo?i na?elnik generaltaba z odlo?bo v 15 dneh. Odlo?itev na?elnika generaltaba je dokon?na.
(3) Sklep o za?asni odstranitvi s formacijske dolnosti se lahko prekli?e do dokon?ne odlo?itve v disciplinskem postopku v primeru, ?e se ugotovi, da navzo?nost vojake osebe ne bi ve? kodovala interesom vojake slube ali ovirala poteka disciplinskega postopka.
73. ?len
(uvedba za?asne odstranitve)
(1) Vojaka oseba se lahko za?asno odstrani s formacijske dolnosti do dokon?ne odlo?itve v disciplinskem postopku, ?e bi njena navzo?nost kodovala interesom vojake slube ali ovirala potek disciplinskega postopka.
(2) Vojaki osebi iz prejnjega odstavka se namesto za?asne odstranitve s formacijske dolnosti z ukazom lahko omeji ali odvzame pooblastila ali se jo za?asno imenuje na drugo formacijsko dolnost.
(3) Izmed ukrepov za?asne odstranitve iz prvega in drugega odstavka tega ?lena se izbere tisti, s katerim se zavaruje interese vojake slube in zagotovi nemoten potek disciplinskega postopka ter upoteva tudi poloaj vojake osebe.
74. ?len
(pravice med za?asno odstranitvijo)
(1) Med za?asno odstranitvijo s formacijske dolnosti v skladu s prvim odstavkom prejnjega ?lena pripada vojaki osebi, zoper katero je bil ukrep izre?en, 60% pla?e za polni delovni ?as, izpla?ane v mesecu pred izdajo ukaza o za?asni odstranitvi, vendar ne manj od minimalne pla?e. Preostali del pla?e se zadri.
(2) Polna pla?a pripada vojaki osebi od dneva vrnitve na opravljanje formacijske dolnosti, s katere je bila za?asno odstranjena.
(3) Vojaki osebi se vrne zadrani del pla?e z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ?e:
1. je disciplinski postopek dokon?no ustavljen ali je postopek zastaral;
2. je dokon?no ugotovljeno, da ni storila o?itane kritve vojake discipline, zaradi katere ji je bil izre?en ukrep za?asne odstranitve s formacijske dolnosti.
75. ?len
(izvrilni naslov)
Dokon?na odlo?ba o izreku disciplinskega ukrepa je izvrilni naslov.
VII. CELOSTNA SKRB
1. Pravice, ki izhajajo iz celostne skrbi
76. ?len
(vsebina in upravi?enci)
(1) Pripadniki imajo zaradi posebnih obremenitev, odgovornosti in zahtev pri opravljanju vojake slube pravico do celostne skrbi, ki obsega:
zdravstveno oskrbo;
psiholoko oskrbo;
socialno-varstveno oskrbo;
pravno pomo?;
pravno svetovanje;
religiozno duhovno oskrbo;
portne dejavnosti in organizirano preivljanje prostega ?asa.
(2) Do celostne skrbi so upravi?eni pripadniki stalne sestave, pogodbeni pripadniki rezervne sestave med opravljanjem vojake slube in usposabljanjem, osebe med prostovoljnim sluenjem vojakega roka in drugi pripadniki, ?e je tako dolo?eno s tem zakonom. Izvajanje posameznih dejavnosti celostne skrbi se prilagaja kraju in razmeram, v katerih deluje poveljstvo, enota ali zavod.
(3) Do celostne skrbi so v skladu s tem zakonom upravi?eni tudi druinski ?lani pripadnikov stalne sestave oziroma drugih pripadnikov med opravljanjem vojake slube, ?e je tako dolo?eno s tem zakonom. Za druinske ?lane se tejejo zakonec, zunajzakonski partner in partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti, ?e s tem zakonom ni druga?e dolo?eno. Otroci, nad katerimi je podaljana roditeljska pravica v skladu s predpisi, imajo po tem zakonu pravice, dokler traja podaljana roditeljska pravica.
(4) Sestavni del celostne skrbi za pripadnike obsega tudi namensko prilagoditev nastanitvenih in delovnih zmogljivosti ter vojake opreme tako, da jih lahko funkcionalno uporabljajo tudi pripadnice.
(5) Ministrstvo v okviru celostne skrbi pripadnike zavaruje v ?asu, ko so zaposleni v Slovenski vojski, tudi za primer nesre?e pri delu, katere posledica je za?asna izguba delovne zmonosti oziroma za primer nesre?e, katere posledica je smrt, invalidnost, trajna ali za?asna nezmonost za delo in ki se je zgodila v ?asu, ko ne opravljajo vojake slube, razen ?e je bila nesre?a povzro?ena naklepoma, zaradi velike malomarnosti ali zaradi uivanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(6) Dolo?be tega zakona, ki urejajo pravico do celostne skrbi, se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe in njihove druinske ?lane.
(7) Minister uredi organizacijo in na?in izvajanja pravic celostne skrbi.
77. ?len
(zdravstvena oskrba)
(1) Zdravstvena oskrba obsega:
brezpla?no nujno zdravstveno pomo? med vojako slubo pri izvajanju bojnih in drugih nalog vojake obrambe, opravljanjem obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami oziroma med opravljanjem drugih nalog vojske, dolo?enih z zakonom;
zagotovitev nujne medicinske pomo?i med streljanjem in opravljanjem drugih nevarnih nalog med vojakim usposabljanjem in izobraevanjem;
preventivne zdravstvene ukrepe pred in med izvajanjem posebej zahtevnih vojakih nalog, pred napotitvijo na opravljanje vojake slube izven drave in po vrnitvi v dravo;
zagotovitev prednostnega zdravljenja ob pokodbah ali bolezni pri delu med vojako slubo;
sodelovanje v programih zdravstvenega ozave?anja kot dela vojakega strokovnega usposabljanja in izobraevanja.
(2) Za pokodbo ali bolezen iz prejnjega odstavka se teje pokodba ali bolezen, ki je posledica dejavnosti pripadnika med vojako slubo, in zaradi katere je za?asno ali trajno nezmoen opravljati vojako slubo.
(3) Brezpla?na nujna zdravstvena pomo? vklju?uje nujno medicinsko pomo?, preventivne in druge nujne zdravstvene ukrepe, v obsegu, ki jih je mogo?e zagotoviti glede na razmere in pogoje, v katerih se vojaka sluba opravlja oziroma v katerih pripadniki delujejo.
(4) Nujno medicinsko pomo? organizira pristojni poveljnik, ki izvaja streljanje ali drugo nevarno nalogo ali dejavnost tako, da zagotovi potrebno tevilo ekip nujne medicinske pomo?i na kraju izvajanja naloge. Na?elnik generaltaba dolo?i, pri katerih nalogah in dejavnostih mora biti zagotovljena ena ali ve? ekip nujne medicinske pomo?i.
(5) Preventivni zdravstveni ukrepi med vojako slubo se izvajajo pred za?etkom in med izvajanjem posebej zahtevnih vojakih nalog, kakor je bojno letenje zrakoplovov ali usposabljanje za tako letenje, letenje zrakoplovov v zahtevnih meteorolokih razmerah, vojako potapljanje z avtonomno potapljako opremo ali tehni?no potapljanje in druge naloge. Na?elnik generaltaba dolo?i, katere naloge se tejejo za posebej zahtevne vojake naloge.
(6) Preventivni zdravstveni ukrepi pred napotitvijo na opravljanje vojake slube izven drave obsegajo preglede, cepljenja in druge ukrepe, ki se dolo?ijo glede na kraj in razmere, kamor je pripadnik napoten na opravljanje vojake slube. Ti ukrepi se smiselno izvajajo tudi pri napotitvah na izvajanje obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami. Preventivni zdravstveni ukrepi se po potrebi izvajajo tudi po vrnitvi z opravljanja obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami.
(7) Druinski ?lani pripadnikov stalne sestave se lahko udeleujejo le programov zdravstvenega ozave?anja iz prvega odstavka tega ?lena. Druinski ?lani imajo pravico tudi do preventivnih zdravstvenih ukrepov iz prejnjega odstavka, ?e se preselijo v drugo dravo, kamor je pripadnik napoten na opravljanje vojake slube ali drugo delo v skupna poveljstva in enote oziroma v organe, predstavnitva ali slube mednarodnih organizacij.
78. ?len
(organizacija zdravstvene oskrbe)
(1) Brezpla?no nujno zdravstveno pomo? iz prejnjega ?lena zagotavljajo enote same, vojaka zdravstvena sluba oziroma po dogovoru vojaka zdravstvena sluba druge vojake organizacije ali organizacija javne zdravstvene slube, s katero ima ministrstvo sklenjeno ustrezno pogodbo.
(2) Za zagotovitev prednostnega zdravljenja pri pokodbah ali bolezni pri delu med opravljanjem vojake slube sklene ministrstvo ustrezne pogodbe z organizacijami javne zdravstvene slube, ?e prednostne zdravstvene oskrbe ni mogo?e zagotoviti z vojako zdravstveno slubo ali na podlagi posebnih oblik zdravstvenega zavarovanja. Pravica do prednostnega zdravljenja obsega tudi pravico do rehabilitacije.
(3) Zdravstvena oskrba in prednostno zdravljenje med izvajanjem vojake slube pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, se zagotavlja pripadnikom Slovenske vojske tako, kakor se zagotavlja pri izvajanju bojnih in drugih nalog vojake obrambe. V skladu s to dolo?bo se prednostno zdravljenje lahko zagotavlja pri opravljanju vojake slube izven drave v dogovoru z vojakimi zdravstvenimi slubami enot drugih vojakih organizacij.
(4) Zdravstveno sposobnost pripadnikov za opravljanje vojake slube med izvajanjem vojake obrambe oziroma za opravljanje obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, pripadnikov enot, ki so dane na razpolago za uporabo v skladu z na?rti za kolektivno obrambo v okviru zaveznitva oziroma v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami in med poviano pripravljenostjo, ugotavljajo zdravniki vojake zdravstvene slube ali po dogovoru zdravniki druge vojake zdravstvene slube oziroma poobla?eni zdravniki organizacije javne zdravstvene slube, s katero ima ministrstvo sklenjeno ustrezno pogodbo. Zdravniki vojake zdravstvene slube oziroma poobla?eni zdravniki se za pripadnike v tem primeru tejejo kot izbrani zdravniki po splonih predpisih.
(5) Zdravstveno sposobnost pripadnikov za opravljanje vojake slube na na?in in pod pogoji iz prejnjega odstavka ugotavljajo poobla?eni zdravniki tudi za pripadnike enot, ki so namenjene z na?rti za kolektivno obrambo v okviru zaveznitva, v obdobju 12 mesecev oziroma daljem obdobju, dolo?enem z na?rti usposabljanja, ko se enota intenzivno usposablja za opravljanje bojnih in drugih nalog.
79. ?len
(psiholoka oskrba)
(1) Psiholoka oskrba obsega:
strokovno psiholoko pomo? zaradi psihi?nih obremenitev;
udelebo v programih, namenjenih obvladovanju psihi?nih obremenitev.
(2) Strokovna psiholoka pomo? se praviloma organizira pred napotitvijo na izvajanje vojake slube izven drave pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, med izvajanjem teh obveznosti in po vrnitvi v dravo.
(3) Do strokovne psiholoke pomo?i imajo po potrebi pravico tudi druinski ?lani pred napotitvijo pripadnika na izvajanje vojake slube izven drave in med opravljanjem vojake slube izven drave. Obseg pomo?i se dolo?i glede na kraj in razmere, v katerih se vojaka sluba opravlja.
(4) Strokovna psiholoka pomo? se lahko izvaja tudi ob nesre?ah ali drugih pojavih v vojski, zaradi katerih so pripadniki pod posebnimi psihi?nimi obremenitvami, o ?emer odlo?a poveljnik bataljona, njemu enake ali vije enote.
(5) Posebni programi za obvladovanje psihi?nih obremenitev se izvajajo za poveljstva, enote in zavode oziroma posamezne skupine pripadnikov glede na njihove naloge v razmerah, ko so poveljstva, enote ali zavodi v poviani pripravljenosti, v kriznih razmerah, v obdobju pove?ane nevarnosti napada na dravo ali ob neposredni vojni nevarnosti in v izrednem ali vojnem stanju.
80. ?len
(socialno-varstvena oskrba)
(1) Socialno-varstvena oskrba je brezpla?na in obsega:
svetovanje in pomo? pri reevanju stanovanjskih problemov, zlasti posredovanje informacij o prostih stanovanjih in pridobitvi stanovanja iz stanovanjskega sklada ministrstva;
svetovanje pri zaposlitvi zakonca;
svetovanje in pomo? pri zagotavljanju otrokega varstva;
pomo? pri selitvah, ?e gre za selitve, ki so posledica razporeditve vojake osebe na drugo formacijsko dolnost zaradi slubenih potreb v skladu z zakonom.
(2) Pravice iz prejnjega odstavka pripadajo pripadnikom stalne sestave, drugim pripadnikom pa le, ?e so napoteni na opravljanje vojake slube izven drave ali po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja.
(3) Ne glede na prejnji odstavek ima pripadnik pravico do zniane neprofitne najemnine za slubeno stanovanje oziroma do subvencioniranja dela stanarine v viini, ki jo dolo?i vlada na predlog ministra, ?e se preseli v stanovanje, ki ni oddaljeno ve? kot 20 km od kraja opravljanja vojake slube. Pripadnik ima pravico do subvencioniranja dela stanarine e eno leto, ?e je zaradi slubenih potreb razporejen na opravljanje vojake slube v drug kraj in ?e se ne preseli v drugo stanovanje, za katero bi lahko uveljavljal subvencioniranje stanarine. Pravico do zniane neprofitne najemnine za slubeno stanovanje se podrobneje uredi v aktu, ki ureja uporabo in upravljanje stanovanjskega sklada ministrstva.
(4) Pripadnik ima v ?asu opravljanja vojake slube pravico do subvencioniranja dela oskrbnine za varstvo predolskih otrok v javni varstveni ustanovi oziroma ustanovi, ki ima ustrezno pooblastilo za opravljanje te dejavnosti. Pravico do subvencioniranja vijega dela oskrbnine za varstvo predolskih otrok ima tri leta tudi pripadnik, ki se preseli z druino v stanovanje, ki ni oddaljeno ve? kot 20 km od kraja slubovanja. Vlada dolo?i viino in merila za subvencioniranje dela oskrbnine predolskih otrok pripadnikom.
81. ?len
(pravna pomo?)
V skladu z Zakonom o obrambi ministrstvo zagotovi pravno pomo? pripadniku, zoper katerega je uveden kazenski ali odkodninski postopek zaradi opravljanja vojake ali druge slube, ?e jo je po oceni ministrstva opravljal v skladu s predpisi in pravili slube.
82. ?len
(pravno svetovanje)
(1) Pripadnikom in njihovim druinskim ?lanom ministrstvo na njihovo zahtevo zagotavlja pravno svetovanje, ki je brezpla?no in obsega:
pojasnila pripadniku o pravnem poloaju v zadevah, ki so povezane z opravljanjem vojake slube;
pojasnila o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnostih dravnih in drugih organov, o postopkovnih pravilih, strokih in na?inu izvritve sodne ali druge odlo?be.
(2) Pravno svetovanje ne obsega svetovanje glede uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, v zadevah, ki se uveljavljajo po slubeni poti, in v zadevah, pri katerih je pripadnik v sporu z ministrstvom, drugim dravnim organom ali dravo.
(3) Pravno svetovanje ne izklju?uje pravne pomo?i iz prejnjega ?lena.
(4) Do pravnega svetovanja so upravi?eni tudi pripadniki pogodbene rezerve in drugi pripadniki ter druinski ?lani pripadnikov v zvezi z zadevami, povezanimi z njihovim statusom oziroma pravicami in obveznostmi v Slovenski vojski oziroma ministrstvu.
83. ?len
(religiozna duhovna oskrba)
Pripadniki imajo med vojako slubo pravico do religiozne duhovne oskrbe v skladu z Zakonom o obrambi.
84. ?len
(portne dejavnosti in organizirano preivljanje prostega ?asa)
(1) Pripadnikom in njihovim druinskim ?lanom ministrstvo zagotavlja monost uporabe portnih in drugih rekreacijskih objektov ter naprav v vojakih in drugih objektih ministrstva ter sodelovanje pri portnih dejavnostih za ohranjanje telesne, duevne in zdravstvene sposobnosti za vojako slubo, ki jih organizirajo generaltab in druga poveljstva, enote, zavodi ali ministrstvo.
(2) Pripadnikom in njihovim druinskim ?lanom se zagotavlja monost organizirane rekreativne dejavnosti z organiziranjem taborov, portnih sre?anj, pohodov, sre?anj za ?lane druin, likovnih kolonij, kori?enja po?itnikih zmogljivosti ministrstva in drugih dejavnosti.
(3) Pripadniki in njihovi druinski ?lani za udelebo pri dejavnostih iz prejnjega odstavka krijejo stroke v skladu s predpisi o opravljanju lastne dejavnosti ministrstva in splonimi predpisi.
(4) Dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega ?lena organizirajo poveljstva, enote in zavodi, ki jih dolo?i na?elnik generaltaba, oziroma ministrstvo, na podlagi ustreznih pogodb pa tudi ?astnike in veteranske organizacije.
85. ?len
(klubi in centri za celostno skrb)
(1) V vojanicah se dolo?i klubski prostor, ki lahko obsega tudi knjinico, medioteko in druge prostore, in je namenjen sre?evanju pripadnikov, njihovih druinskih ?lanov in prilonostnim prireditvam. Poslovanje klubov se ureja s pravili slube.
(2) Spominske sobe, muzejske in druge zbirke, povezane z zgodovino in dejavnostjo enot, vojako zgodovino ali obrambo nacionalne samobitnosti, nacionalnega ozemlja in samostojnosti, se organizirajo v okviru klubov v vojanicah ali kot del javnih muzejev ali muzejskih zbirk. Ministrstvo lahko s tem namenom javnim muzejem in javnim muzejskim zbirkam neodpla?no pogodbeno prenese vojako oroje in opremo, izlo?eno iz operativne uporabe, kot muzejske eksponate. Enako lahko ravna ministrstvo tudi v primeru posameznih registriranih zbiralcev, vendar odpla?no.
(3) Za izvajanje klubskih, portnih, rekreativnih, muzejskih in drugih dejavnosti pripadnikov in njihovih druinskih ?lanov se lahko z ustreznimi pogodbami, skupaj s ?astniko ali veteransko organizacijo, organizirajo tudi centri za celostno skrb.
2. Pravice druinskih ?lanov ob smrti ali invalidnosti pripadnika
86. ?len
(stroki pogreba in enkratna denarna pomo? ob smrti)
(1) Druinski ?lani pripadnika Slovenske vojske, ki je izgubil ivljenje med opravljanjem vojake slube v dravi ali izven drave, imajo pravico do povrnitve strokov pogreba in pravico do enkratne denarne pomo?i v skladu z Zakonom o obrambi. Za prevoz umrlega pripadnika, ki je izgubil ivljenje izven drave, v kraj pogreba, poskrbi generaltab.
(2) Pogreb pripadnika, ki je pri opravljanju vojake slube oziroma dela izgubil ivljenje, se opravi z vojakimi ?astmi v skladu s pravili slube.
(3) Stroki pogreba in enkratna denarna pomo? iz prvega odstavka tega ?lena druinskim ?lanom ne pripada, ?e pripadnik izgubi ivljenje na poti na delo in z dela, razen ?e gre za opravljanje vojake slube izven drave.
87. ?len
(uporaba slubenega stanovanja po smrti pripadnika)
(1) Zakonec in otroci pripadnika, ki je izgubil ivljenje med vojako slubo brez svoje krivde, lahko zadrijo najemniko razmerje za slubeno stanovanje, ki ga je uporabljal pripadnik pred smrtjo.
(2) Zakoncu umrlega pripadnika se slubeno stanovanje lahko dodeli tudi, ?e je imel pripadnik ob smrti vloeno pronjo za slubeno stanovanje in ?e je to edino stanovanje zakonca.
(3) Zakoncu umrlega pripadnika se na podlagi odlo?itve ministra na predlog na?elnika generaltaba slubeno stanovanje, ki ga je uporabljal umrli pripadnik pred smrtjo, tudi odproda, ?e je to za zakonca njegovo edino stanovanje in ?e za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.
88. ?len
(pravice druinskih ?lanov po smrti pripadnika)
(1) Druinskim ?lanom pripadnika, ki je izgubil ivljenje med vojako slubo pri obrambi drave, izvajanju nalog, ki jih je drava sprejela v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, ali pri opravljanju drugih nalog Slovenske vojske, pripadajo poleg pravic iz 86. in prejnjega ?lena, e naslednje pravice:
psiholoka oskrba ob smrti pripadnika;
tipendiranje oloobveznih otrok, vendar ne dlje kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;
brezpla?na pravna pomo?i v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo pripadnika;
prednost pri obravnavanju pronje za zaposlitev brezposelnega zakonca ali otroka na ministrstvu pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo formacijske dolnosti ali delovnega mesta;
uporaba po?itnikih zmogljivosti ministrstva deset let po smrti pripadnika pod pogoji, ki veljajo za druge pripadnike.
(2) Dolo?be prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za pripadnika, ki mu je zaradi pokodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju vojake slube, priznana invalidnost I. kategorije, in njegove druinske ?lane.
3. Skrb za pripadnike, ki opravljajo vojako slubo izven drave
89. ?len
(opravljanje vojake slube in dela v skupnih poveljstvih in enotah)
(1) Pripadnikom, ki so napoteni na opravljanje vojake slube ali na delo izven drave v skupna poveljstva, enote in na druge naloge, se zagotavlja pomo?, ki obsega:
organizacijo prevoza iz drave v kraj opravljanja vojake slube v drugi dravi in ob povratku;
organizacijo obiskov doma med opravljanjem vojake slube v drugi dravi, praviloma najmanj dvakrat letno;
ureditev zdravstvenega varstva v drugi dravi, praviloma v enakem obsegu kakor doma;
zagotovitev primernega stanovanja v drugi dravi;
zagotovitev ustreznega olanja otrok v drugi dravi;
pomo? pri iskanju zaposlitve za zakonca.
(2) Dolo?be prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za vojake in civilne osebe, napotene na opravljanje vojake slube oziroma na delo izven drave v organe, predstavnitva ali slube mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami.
90. ?len
(izvajanje obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah)
(1) Pripadnikom, ki so napoteni na opravljanje vojake slube izven drave zaradi izvajanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, kakor so operacije, misije in druge oblike delovanja, se praviloma zagotavlja:
monost komuniciranja z druinskimi ?lani doma;
organiziran brezpla?en obisk doma, praviloma enkrat v treh mesecih, ?e razmere, v katerih se opravlja vojaka sluba, to dopu?ajo in ?e je to predvideno z odlo?itvijo o napotitvi na opravljanje vojake slube izven drave;
pravico do posebnega dopusta v skladu z merili, ki veljajo po predpisih mednarodne organizacije, v okviru katere se vojaka sluba opravlja oziroma kakor je predvideno z odlo?itvijo o napotitvi na opravljanje vojake slube izven drave;
pomo? pri varstvu ali olanju otrok, varstvu invalidnega druinskega ?lana oziroma zaposlitvi nezaposlenega zakonca.
(2) Pomo? in pravice za pripadnike iz 89. ?lena tega zakona in prejnjega odstavka se med seboj izklju?ujejo, zagotavljajo pa se na stroke ministrstva v obsegu in na na?in, ki ju dolo?i vlada.
4. Odhod iz vojake slube
91. ?len
(priprave za odhod)
(1) Za pripadnike, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna sluba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, dolo?enih z Zakonom o obrambi in s tem zakonom.
(2) Priprave za odhod iz prejnjega odstavka se izvajajo med rednim delovnim ?asom, praviloma v zadnjih estih mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Med tem ?asom se pripadniku praviloma ne odreja novih slubenih nalog.
(3) Pripadnikom iz prvega odstavka tega ?lena, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, se v ?asu priprav za odhod iz Slovenske vojske ponudi sklenitev pogodbe o slubi v rezervni sestavi. Pripadniki imajo med slubo v rezervni sestavi pravico do zmanjanega obsega usposabljanja ter druge pravice in obveznosti, ki jih uredi vlada. Taka pogodba se lahko sklene za najmanj pet let.
92. ?len
(skrb za nekdanje pripadnike)
(1) Pripadnikom, ki so do upokojitve delali na ministrstvu, se po upokojitvi zagotavlja:
uporaba klubskih prostorov, portnih in drugih objektov v vojanici ali drugem najblijem objektu ministrstva;
pomo? pri organiziranju oskrbe na domu, ?e za to zaprosijo;
pomo? pri sprejemu v domove starostnikov, ?e za to zaprosijo;
podaljanje najemne pogodbe ali odkup slubenega stanovanja;
pravno svetovanje v zadevah, povezanih z njihovim delom na ministrstvu, razen ?e gre za zadeve, v katerih so v sporu z ministrstvom ali drugim dravnim organom oziroma dravo.
(2) Ministrstvo zagotavlja prostorske in druge pogoje za delovanje stanovskega zdruenja upokojenih pripadnikov.
(3) Ministrstvo lahko za oskrbo nekdanjih pripadnikov zagotavlja potrebne nastanitvene zmogljivosti z gradnjo ali z nakupom varovanih stanovanj. Za sprejem v ta stanovanja lahko zaprosijo samo nekdanji pripadniki, ki so ministrstvo zapustili zaradi nekrivdnih razlogov.
(4) Pripadnik, ki je do upokojitve delal na ministrstvu, lahko zaprosi za podaljanje najemne pogodbe za slubeno stanovanje za nedolo?en ?as oziroma odkup takega stanovanja, ?e mu to stanovanje pomeni edino stanovanje. Podaljanje najemne pogodbe oziroma odkup se mu omogo?i pod pogoji in na na?in, dolo?en z aktom, ki ureja uporabo in upravljanje s slubenimi stanovanji v ministrstvu.
(5) Vojake osebe, ki so do upokojitve delale na ministrstvu, imajo po upokojitvi pravico nositi slubeno uniformo brez poloajnih oznak, zlasti na vojakih slovesnostih, po?astitvah ali alovanjih ter pod?astnikih, ?astnikih ali veteranskih sre?anjih.
(6) Vojake in civilne osebe, ki so do upokojitve delale na ministrstvu, oziroma nekdanje ministre za obrambo in dravne sekretarje na ministrstvu, se pokoplje z vojakimi ?astmi na na?in in pod pogoji, dolo?enimi v pravilih slube o pogrebu z vojakimi ?astmi. Z vojakimi ?astmi se v skladu s to dolo?bo pokoplje tudi druge zaposlene, ki so do upokojitve delali na ministrstvu, s ?inom polkovnika ali vijim oziroma s XIV. ali vijim razredom.
(7) Nekdanjim pripadnikom, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pa so v Slovenski vojski delali najmanj pet let, pripadajo pravice iz prve in pete alinee prvega odstavka tega ?lena.
(8) Nekdanjim pripadnikom iz prvega in sedmega odstavka tega ?lena se ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na njihovo zahtevo izda izkaznica, katere obliko in vsebino dolo?i minister, na podlagi katere uveljavljajo pravice v skladu s tem zakonom.
VIII. KAZENSKA DOLO?BA
93. ?len
(samovoljna zapustitev enote)
Z globo od 600 do 1200 eurov se kaznuje za prekrek posameznik, ki samovoljno zapusti poveljstvo, enoto ali zavod med poviano pripravljenostjo oziroma izvajanjem nalog, ki se tejejo za poviano pripravljenost v skladu z 9. to?ko prvega odstavka 3. ?lena tega zakona, oziroma med opravljanjem pomembne naloge, ki jo izvaja Slovenska vojska v skladu z zakonom (prvi in drugi odstavek 64. ?lena).
IX. PREHODNE IN KON?NE DOLO?BE
94. ?len
(postopki v teku)
(1) Postopki v zvezi s predlogi, ugovori, zahtevami in pritobami po slubeni poti, za?eti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in zaklju?ijo po predpisih in Pravilih slube v Slovenski vojski, ki so veljala do uveljavitve tega zakona.
(2) Za postopke, roke, pristojnosti in druga vpraanja, ki so s tem zakonom urejena druga?e kot v Pravilih slube v Slovenski vojski, se ta zakon uporablja neposredno.
95. ?len
(sklenitev pogodb o zaposlitvi)
(1) Pripadnikom, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995, in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojake slube oziroma za slubo v vojski po Zakonu o obrambi, niti po Zakonu o javnih uslubencih, se ob prvi razporeditvi na drugo formacijsko dolnost ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. ?e ne pride do sklenitve pogodbe o zaposlitvi, minister oziroma oseba, ki jo pooblasti, izda sklep, ki nadome?a pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi pred razporeditvijo na drugo formacijsko dolnost.
(2) Pogodbe o zaposlitvi iz prejnjega odstavka se sklenejo za nedolo?en ?as ter s pravicami in obveznostmi, dolo?enimi z Zakonom o obrambi, tem zakonom in Zakonom o javnih uslubencih. Pogodbe o zaposlitvi morajo skleniti vsi pripadniki najpozneje v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona. Vojakim osebam iz tega ?lena v skladu z Zakonom o obrambi delovno razmerje na obrambnem podro?ju preneha najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splonih predpisih.
96. ?len
(pla?a za vojako slubo izven drave in tipendiranje)
(1) Pla?a, dodatki k pla?i, prejemki, nadomestila in povra?ila za opravljanje vojake slube izven drave iz 89. ter 90. ?lena tega zakona se lahko uveljavijo z uredbo vlade tudi pred za?etkom obra?una pla? po zakonu, ki ureja sistem pla? v javnem sektorju.
(2) Do uveljavitve predpisa iz sedmega odstavka 50. ?lena tega zakona se tipendiranje izvaja po predpisih in na na?in, ki se je uporabljal do uveljavitve tega zakona.
97. ?len
(pravice upokojenih oseb)
Pravice iz prve in pete alinee prvega odstavka, tretjega, petega, estega in sedmega odstavka 92. ?lena tega zakona imajo tudi vojake in civilne osebe, ki so do upokojitve delale na ministrstvu, upokojile pa so se po 14. januarju 1995.
98. ?len
(sluba za izvajanje celostne skrbi)
(1) Organizacijska enota, ki bo izvajala naloge v zvezi s celostno skrbjo za pripadnike in druge naloge, ki jih dolo?i minister, za?ne z delom najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) V roku iz prejnjega odstavka dolo?i minister tudi na?in in organizacijo zagotavljanja pravne pomo?i in pravnega svetovanja pripadnikom in njihovim druinskim ?lanom, v skladu z 81. in 82. ?lenom tega zakona.
99. ?len
(izvrilni predpisi)
(1) Ozna?itev skupine obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri formacijskih dolnostih iz 60. ?lena tega zakona mora biti izvedena v roku devetih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Predpisi za izvrevanje tega zakona morajo biti izdani najkasneje v roku dveh let od dneva uveljavitve tega zakona, oziroma jih je treba uskladiti s tem zakonom v istem roku.
100. ?len
(veljavnost)
Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
t. 200-13/07-1/1
Ljubljana, dne 13. julija 2007
EPA 1410-IV
Podpredsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
Sao Pe?e l.r.
| < Prejšnja |
|---|
