103. Uradni list RS, �t. 103/2004 z dne 23.09.2004

4405. Zakon o obrambi (ZObr-UPB1) (uradno pre?i�?eno besedilo), Stran 12478.

Na podlagi 153. ?lena Poslovnika dr�avnega zbora je Dr�avni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno pre?i�?eno besedilo Zakona o obrambi, ki obsega:

� Zakon o obrambi � ZObr (Uradni list RS, �t. 82/94 z dne 30. 12. 1994),
� Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o obrambi � ZObr-A (Uradni list RS, �t. 44/97 z dne 24. 7. 1997),
� Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-B (Uradni list RS, �t. 87/97 z dne 29. 12. 1997),
� Odlo?bo Ustavnega sodi�?a Republike Slovenija o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. ?lena ter tretjega in ?etrtega odstavka 109. ?lena Zakona o obrambi � U-I-101/95 (Uradni list RS, �t. 13/98 z dne 20. 2. 1998),
� Zakon o materialni dol�nosti � ZMatD (Uradni list RS, �t. 87/01 z dne 8. 11. 2001),
� Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-C (Uradni list RS, �t. 47/02 z dne 29. 5. 2002),
� Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-C (Uradni list RS, �t. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
� Zakon o graditvi objektov � ZGO-1 (Uradni list RS, �t. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in
� Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-D (Uradni list RS, �t. 40/04 z dne 20. 4. 2004).

�t. 200-01/90-3/53

Ljubljana, dne 17. junija 2004

EPA 1370-III

Predsednik
Dr�avnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

Z A K O N
O OBRAMBI
(uradno pre?i�?eno besedilo)
(ZObr-UPB1)

I. SPLO�NE DOLO?BE

1. ?len

(namen zakona)

Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe dr�ave.

2. ?len

(namen obrambe)

Temeljni namen obrambe je odvra?anje napada na dr�avo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti dr�ave. Ta namen se uresni?uje tudi z vklju?evanjem in z aktivnim sodelovanjem dr�ave v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb.

3. ?len

(obrambni sistem)

(1) Obrambo dr�ave sestavljata voja�ka in civilna obramba.
(2) Voja�ko obrambo izvajajo samostojno ali v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb, obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(3) Civilna obramba obsega ukrepe dr�avnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psiholo�ko obrambo ter druge nevoja�ke oblike obrambe, ki jih izvajajo dr�avljani, samoupravne lokalne skupnosti, dr�avni organi, gospodarske dru�be, zavodi in druge organizacije.
(4) Voja�ka in civilna obramba dr�ave tvorita celoto.
(5) Obrambne zadeve so v dr�avni pristojnosti.

4. ?len

(spo�tovanje mednarodnega vojnega prava)

Vse oblike voja�ke in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z na?eli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

5. ?len

(pomen pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Voja�ka obramba je obramba dr�ave z oro�jem in drugimi voja�kimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska samostojno ali skupaj z zavezni�kimi vojskami.
2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti dr�avnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij ter dr�avljanov in dr�avljank (v nadaljnjem besedilu: dr�avljanov), s katerimi se z nevoja�kimi sredstvi in na?ini podpira in dopolnjuje voja�ka obramba dr�ave, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, za�?ita in pre�ivetje prebivalstva v vojnem stanju.
3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre?ami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, �ivali, premo�enja, kulturne dedi�?ine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesre?ami. Naravne nesre?e so tiste, ki jih povzro?ijo naravne sile, druge nesre?e pa so tiste, ki jih povzro?i ?lovek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike mno�i?nega nasilja.
4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splo�na nevarnost ogro�a obstoj dr�ave. Izredno stanje se lahko razglasi, ?e grozi pove?ana nevarnost napada na dr�avo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. Pove?ano nevarnost napada na dr�avo oziroma neposredno vojno nevarnost lahko predstavlja tudi nevarnost oboro�enega napada ali oboro�en napad na dr�avo ali dr�ave, s katerimi je Republika Slovenija v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb.
5. Vojno stanje se razglasi ob voja�kem napadu na dr�avo. Voja�ki napad na katerikoli del dr�ave in s kakr�nimikoli voja�kimi sredstvi in na?ini se �teje za napad na celo dr�avo. Vojno stanje se lahko razglasi tudi ob oboro�enem napadu na Republiko Slovenijo ali na dr�avo oziroma dr�ave, s katerimi je Republika Slovenija v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb. Za oboro�en napad v skladu s tem zakonom se �teje tudi napad s sredstvi in na na?in, ki daje Republiki Sloveniji, napadeni zavezni�ki dr�avi ali dr�avam pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe v skladu z ustanovno listino Organizacije zdru�enih narodov.
6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehni?nih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi na?rtno, pravo?asno in organizirano pove?anje pripravljenosti za obrambo dr�ave in organiziran prehod v vojno stanje.
6.a Pripravljenost Slovenske vojske je stanje, ki odra�a njeno sposobnost za izvr�evanje z zakonom predpisanih nalog v miru in v vojni.
7. Slovenska vojska so voja�ka poveljstva, enote, zavodi in druge voja�ke sestave, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in ki odkrito nosijo oro�je.
8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, to so vojaki, pod?astniki, ?astniki in voja�ki uslu�benci (v nadaljnjem besedilu: voja�ke osebe) ter civilne osebe, ki delajo v vojski, vendar civilne osebe ne opravljajo voja�ke slu�be.
9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, voja�ki obvezniki na slu�enju voja�kega roka in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v voja�ko slu�bo.
10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, voja�ki obvezniki na slu�enju voja�kega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske.
11. Rezervna sestava so vsi voja�ki obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dol�ni slu�iti v rezervni sestavi. Pripadniki rezervne sestave so tudi dr�avljani, ki sklenejo pogodbo o slu�bi v rezervni sestavi.
12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dol�nosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za voja�ko poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev.
13. Voja�ka slu�ba je opravljanje voja�kih in drugih del v voja�kih poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na dolo?enih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter v drugih dr�avnih organih.
14. Voja�ka oseba je oseba, ki opravlja voja�ko slu�bo.
14.a Delavec po tem zakonu je voja�ka oseba, civilna oseba, ki poklicno dela v vojski ali druga oseba, ki poklicno opravlja upravne in strokovno tehni?ne naloge v ministrstvu (v nadaljnjem besedilu: delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem podro?ju, delavec na obrambnem podro?ju ali delavec).
15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje dr�avne organe, gospodarske dru�be, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter dr�avne organe in Slovensko vojsko.
16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehni?nih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti voja�ke in civilne obrambe ter za njuno izvajanje.
17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik dr�avnega organa, organ upravljanja gospodarske dru�be, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske dru�be, zavoda ali organizacije, ki je dol�na opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, �upan oziroma predsednik pokrajine.

II. DOL�NOSTI IN PRAVICE DR�AVLJANOV PRI OBRAMBI DR�AVE

6. ?len

(vrste obrambnih dol�nosti)

(1) Pri obrambi dr�ave imajo dr�avljani v skladu z ustavo naslednje dol�nosti:
� voja�ko dol�nost, ki jo uresni?ujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze;
� delovno dol�nost, ki jo uresni?ujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje dr�avnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe;
� materialno dol�nost, ki jo uresni?ujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, dr�avne organe ter druge obrambne potrebe.
(2) Dr�avljan, ki mu je priznan ugovor vesti voja�ki dol�nosti, sodeluje pri obrambi dr�ave tako, da nadomestno civilno slu�bo praviloma opravi v civilni za�?iti ali v drugih silah za za�?ito, re�evanje in pomo?, oziroma se usposobi za za�?ito in re�evanje ter te dol�nosti opravlja tudi v vojni.

7. ?len

(pravica do samoobrambe)

(1) Dr�avljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vklju?ijo v obrambo dr�ave.
(2) Dr�avljani iz prej�njega odstavka so se dol�ni podrediti najbli�jemu voja�kemu poveljstvu ali enoti, do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, no�enje oznak pripadnosti Slovenski vojski, odkrito no�enje oro�ja in spo�tovanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.
(3) Za dr�avljane iz prvega odstavka tega ?lena smiselno veljajo dolo?be, kot jih ta zakon dolo?a za pravice in dol�nosti voja�kih oseb.

8. ?len

(voja�ka dol�nost)

Voja�ko dol�nost ureja poseben zakon.

9. ?len

(izvr�evanje delovne in materialne dol�nosti)

(1) Delovna dol�nost se izvr�uje v vojnem ali izrednem stanju, ?e tako odlo?i Dr�avni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Dr�avni zbor).
(2) Materialna dol�nost se izvr�uje v vojnem ali izrednem stanju, ?e tako dolo?i Dr�avni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

10. ?len

(delovna dol�nost)

(1) Delovno dol�nost izvajajo dr�avljani, ki so stari najmanj 18 in ne ve? kot 63 (mo�ki) oziroma 55 let (�enske) in so zdravstveno sposobni za delo.
(2) Med izvajanjem delovne dol�nosti delavci nimajo pravice do stavke.
(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podrobneje uredi izvajanje delovne dol�nosti.

11. ?len

(materialna dol�nost)

(1) Dr�avljan, ki je zavezan materialni dol�nosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe.
(2) Materialna dol�nost se lahko nalo�i tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki so namenjena za�?iti in re�evanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve.
(3) Za materialno dol�nost se �teje tudi za?asna uporaba zemlji�? ali objektov, na katerih se izvaja mobilizacija vojske ali voja�ke vaje.
(4) S posebnim zakonom se dolo?i vrsto sredstev, opreme in nepremi?nin, za katere pristojna organizacijska enota ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko nalo�i materialno dol�nost za potrebe obrambe, varnosti, za�?ite, re�evanja in pomo?i, vodenje evidence, postopek razporejanja in prevzema sredstev, na?in dolo?anja nadomestila za uporabo sredstev ter na?in ugotavljanja �kode in izpla?evanja od�kodnin na sredstvih, za katere je nalo�ena materialna dol�nost.

12. ?len

(razporejanje)

(1) K opravljanju voja�ke in delovne dol�nosti dr�avljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
(2) Dr�avljan, ki je razporejen k opravljanju voja�ke dol�nosti, ne more biti razporejen na drugo dol�nost.
(3) Dr�avljan, ki je razporejen na delovno dol�nost ali v civilno za�?ito, oziroma opravlja operativne dol�nosti v drugih silah za za�?ito, re�evanje in pomo?, praviloma ne more biti razporejen na voja�ko dol�nost.
(4) Vlada podrobneje predpi�e kriterije za razporejanje na obrambne dol�nosti.

13. ?len

(dol�nost usposabljanja)

Dr�avljan, ki je razporejen na voja�ko ali delovno dol�nost, se je dol�an usposabljati za opravljanje te dol�nosti v skladu s predpisi.

14. ?len

(dol�nost varovanja tajnih obrambnih podatkov)

(1) Kdor se pri opravljanju obrambnih dol�nosti, pri delu ali kako druga?e seznani s tajnimi obrambnimi podatki, jih je dol�an varovati v skladu s predpisi, ki urejajo dolo?anje, varovanje in dostop do tajnih podatkov dr�avnih organov in varovanje tajnih obrambnih podatkov.
(2) Dol�nost varovanja obrambnih podatkov iz prej�njega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanja dol�nosti. Posameznika lahko dol�nosti varovanja obrambnih podatkov, ki so strogo tajni, izjemoma zaradi utemeljenih razlogov odve�e vlada, tajnih obrambnih podatkov drugih stopenj tajnosti pa pristojni minister, ?e z zakonom ni dolo?eno druga?e.
(3) Vlada predpi�e, kateri obrambni podatki se ne smejo vna�ati v javne publikacije.
(4) Minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpi�e merila za dolo?anje tajnih obrambnih podatkov v skladu z zakonom ter splo�ne in posebne ukrepe za njihovo varovanje.

15. ?len

(dol�nost zglasitve)

(1) Dr�avljan, ki je zavezan voja�ki, delovni ali materialni dol�nosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dol�an zglasiti na dolo?enem kraju in ob dolo?enem ?asu oziroma dostaviti materialno sredstvo.
(2) ?e se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opravi?i svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede policija.

16. ?len

(omejitev prostega gibanja)

(1) Poveljnik voja�kega teritorialnega poveljstva oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali vi�je enote, lahko v vojnem stanju, praviloma v sporazumu s policijo, prepove prosto gibanje na obmo?ju, kjer potekajo boji.
(2) Omejitev iz prej�njega odstavka sme trajati le toliko ?asa, kolikor je to nujno potrebno.

17. ?len

(varstvo pri opravljanju obrambnih dol�nosti)

(1) Po�kodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dol�nosti, se �teje kakor po�kodba pri delu ali poklicna bolezen. Dr�avljan, ki se pri opravljanju voja�ke dol�nosti po�koduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih.
(2) Za po�kodbo iz prej�njega odstavka se �teje tudi po�kodba, ki jo je dr�avljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirali�?e, oziroma pri povratku po obi?ajni poti do doma ali delovnega mesta.
(3) Dru�inski ?lani dr�avljana, ki je izgubil �ivljenje pri opravljanju obrambnih dol�nosti, imajo po njem pravico do pokojnine ter pravico do povra?ila stro�kov prevoza in pogrebnih storitev, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma zdravstvenem zavarovanju.
(4) Osnova za odmero pravic po tem ?lenu je povpre?na mese?na pla?a na zaposlenega delavca v dr�avi v zadnjem mesecu pred nastankom po�kodbe, ?e je to za dr�avljana ugodneje.
(5) Stro�ke za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prej�njih odstavkov tega ?lena krije dr�ava, ?e dr�avljan ni zavarovan na drugi podlagi.

18. ?len

(telesna okvara)

(1) Dr�avljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dol�nosti po�kodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomo?i.
(2) Do enkratne denarne pomo?i po prej�njem odstavku je upravi?en dr�avljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslab�ala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dol�nosti.
(3) Do enkratne denarne pomo?i iz prvega odstavka tega ?lena so upravi?eni tudi dru�inski ?lani dr�avljana, ki je pri opravljanju obrambnih dol�nosti izgubil �ivljenje.
(4) Pravic iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega ?lena ni mogo?e uveljavljati zaradi po�kodbe, okvare, bolezni ali smrti, ki je nastala v ?asu dovoljenega ali nedovoljenega odhoda ali odsotnosti z opravljanja obrambne dol�nosti, zaradi delovanja ali aktivnosti, ki ni povezano z obrambno dol�nostjo.
(5) Vlada dolo?i vi�ino enkratne denarne pomo?i, ki ne more biti ni�ja od 12 zajam?enih pla?, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prej�njega in tega ?lena.

19. ?len

(od�kodninska odgovornost)

(1) Dr�avljan, ki je pri opravljanju obrambnih dol�nosti utrpel �kodo, ima pravico do njenega povra?ila po splo�nih predpisih.
(2) Dr�avljan ali pravna oseba imata pravico do povra?ila dejanske �kode, ki sta jo utrpela zaradi voja�kih vaj.
(3) Dr�avljan, ki je med izvajanjem obrambnih dol�nosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzro?il �kodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo od�kodninsko odgovornost javnih uslu�bencev.
(4) Minister predpi�e postopek za ugotavljanje �kode in izpla?ilo od�kodnine iz drugega odstavka tega ?lena.

20. ?len

(zbiranje in varstvo osebnih podatkov)

(1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke:
1. dr�avljanih, ki bodo v teko?em letu dopolnili 17 let starosti, podatke o enotni mati?ni �tevilki, imenu in priimku, datumu in kraju rojstva, stalnem in za?asnem prebivali�?u, zdravstvenem stanju, dru�inskem stanju, �olski izobrazbi, zaposlitvi in poklicu, voja�ko strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za voja�ke dol�nosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za voja�ko slu�bo, izvajanje voja�ke dol�nosti ter jim dolo?i razpored v vojski;
2. dr�avljanih, ki �elijo opraviti prostovoljno slu�enje voja�kega roka, prostovoljno opravljati voja�ko slu�bo v rezervni sestavi, delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem podro?ju, poleg podatkov iz prej�nje to?ke �e podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o javnih uslu�bencih, zato da se zagotovi izvr�evanje njihovih pravic in dol�nosti v skladu s tem zakonom;
3. dr�avljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o enotni mati?ni �tevilki, imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivali�?u, zato da se zagotovi a�urnost priprav civilne obrambe;
4. dru�inskih ?lanih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o enotni mati?ni �tevilki, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivali�?u in zaposlitvi, zaradi izpla?ila preskrbnin v vojnem stanju;
5. osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dol�nost, podatke o enotni mati?ni �tevilki, imenu in priimku, rojstvu, prebivali�?u in delovnem mestu oziroma dol�nosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi a�urnost priprav za izvajanje delovne dol�nosti;
6. vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter o enotni mati?ni �tevilki, imenu in priimku ter prebivali�?u lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemlji�? in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb.
(2) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prej�njim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o voja�kih obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in �tipendistih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je nalo�ena materialna dol�nost, vodjih priprav civilne obrambe, upravi?encih do preskrbnin in razporejenih na delovno dol�nost.
(3) Upravni organ iz prej�njega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega ?lena.
(4) Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega ?lena.

21. ?len

(posredovanje osebnih podatkov)

(1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prej�njega ?lena posreduje:
1. voja�kemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je dr�avljan razporejen na podlagi voja�ke dol�nosti, oziroma slu�bi, pristojni za izpla?ilo preskrbnin;
2. organu, gospodarski dru�bi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je dr�avljan razporejen na podlagi delovne dol�nosti;
3. voja�kemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski dru�bi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemlji�?e ali objekt na podlagi materialne dol�nosti.
(2) Voja�ko poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska dru�ba, zavod in druga organizacija ter slu�ba iz prej�njega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

22. ?len

(zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda)

(1) Organi in slu�be, ki zbirajo osebne podatke iz 20. ?lena tega zakona, so jih dol�ni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo.
(2) Upravni organ iz prej�njega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. ?lena tega zakona le, ?e jih ni mogo?e pridobiti iz obstoje?ih zbirk podatkov.
(3) Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
(4) Upravni organ iz prej�njega odstavka je dol�an v osmih dneh od dneva vlo�itve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi.
(5) Osebni podatki iz 20. ?lena tega zakona se uni?ijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali.

23. ?len

(prijava spremembe osebnih podatkov)

Voja�ki obvezniki, dr�avljani ali pravne osebe, ki jim je nalo�ena materialna dol�nost, obvezniki delovne dol�nosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dol�ni sporo?iti spremembo osebnih podatkov iz 20. ?lena tega zakona oziroma uni?enje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je nalo�ena materialna dol�nost, v 15 dneh po nastanku spremembe.

III. OBRAMBNI UKREPI

1. Ukrepi za pripravljenost

24. ?len

(ukrepi za pripravljenost)

(1) S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod Slovenske vojske in izvajalcev civilne obrambe na delovanje v vojnem stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave civilne za�?ite.
(2) Vlada dolo?a priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost.
(3) Ob pove?anju nevarnosti napada na dr�avo ali v neposredni vojni nevarnosti vlada predlaga Dr�avnemu zboru uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, mobilizacijo in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe.
(4) Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje.

2. Mobilizacija

25. ?len

(mobilizacija)

(1) Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in dr�avni organi v skladu z na?rti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in civilna za�?ita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni.
(2) Mobilizacija je po obsegu delna ali splo�na, po na?inu izvedbe pa tajna ali javna.
(3) O splo�ni mobilizaciji odlo?a Dr�avni zbor na predlog vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odlo?a predsednik republike na predlog vlade.
(4) O mobilizaciji dr�avnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter civilne za�?ite odlo?a vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odlo?a minister.
(5) Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije.
(6) Vlada podrobneje uredi postopek in na?in izvajanja mobilizacije.

26. ?len

(kurirska slu�ba)

(1) Ministrstvo organizira in ureja kurirsko slu�bo za izvajanje mobilizacije.
(2) Kurirska slu�ba se praviloma popolnjuje z voja�kimi obvezniki, ki so izena?eni s polo�ajem pripadnikov enot za zveze.
(3) Organi lokalne samouprave so dol�ni pomagati pri organizaciji kurirske slu�be in izvajanju mobilizacije.

27. ?len

(odgovornost za izvedbo mobilizacije)

Za izvedbo mobilizacije so odgovorni minister, voja�ki poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki civilne za�?ite.

3. Obrambne potrebe

28. ?len

(prostorski akti in infrastrukturni objekti)

(1) V dr�avnih, ob?inskih in skupnih prostorskih aktih se mora upo�tevati obrambne potrebe in zagotoviti medsebojno usklajenost prostorskih aktov pri dolo?anju teh potreb.
(2) Pri projektiranju in gradnji �elezni�kih prog in objektov na njih, dr�avnih cest in objektov na njih, mednarodnih letali�? ter telekomunikacijskih in energetskih povezav ter objektov �ir�ega pomena, se mora upo�tevati obrambne potrebe.
(3) Ministrstvo daje soglasje k prostorskim aktom pred njihovim sprejemom z vidika upo�tevanja obrambnih potreb in njihove medsebojne usklajenosti v prostorskih aktih ter soglasja k projektom iz prej�njega odstavka pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(4) Vlada dolo?i vrsto obrambnih potreb, ki jih je treba upo�tevati v prostorskih aktih ter pri projektiranju in gradnji objektov. Vlada podrobneje dolo?i tudi vrsto objektov, pri katerih se mora upo�tevati obrambne potrebe.
(Opomba: glej tudi 206. ?len ZGO-1)

29. ?len

(obrambni objekti in okoli�i)

(1) Vlada dolo?i objekte in okoli�e objektov, ki so posebnega pomena za obrambo ter predpi�e ukrepe za njihovo varovanje.
(2) Okoli� iz prej�njega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemlji�?e voja�kega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo ter varnostni pas ali obmo?je, ki je potrebno za varno uporabo takega objekta. Kot okoli� posebnega pomena za obrambo se lahko dolo?i tudi obmo?je, predvideno za razmestitev vojske.
(3) Ministrstvo daje soglasje k prometu z zemlji�?i v okoli�ih iz tega ?lena, ?e obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi ter soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh okoli�ih in objektih, posebnega pomena za obrambo.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega ?lena, se v na?rtih uporabe vojske lahko dolo?ijo pomembni energetski, transportni, proizvodni, telekomunikacijski in drugi podobni objekti ter sede�i organov oblasti na ravni dr�ave, kot objekti, pomembni za obrambo dr�ave. Njihovo varovanje, vklju?no z zra?nim prostorom nad temi objekti, obalo in pripadajo?im akvatorijem pred temi objekti, izvaja tudi vojska v skladu z na?rti in po predhodni odobritvi vlade.
(5) Zra?ni prostor dr�ave nadzoruje in varuje vojska v skladu z na?rti, predpisi in mednarodnimi pogodbami.

30. ?len

(dela posebnega pomena za obrambo)

Minister dolo?i dela v voja�kih poveljstvih, enotah ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje.

31. ?len

(aerosnemanje in raziskave)

(1) Aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij lahko opravljajo le pravne osebe, ki jih pooblasti vlada.
(2) Tuje fizi?ne in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na podro?jih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost.
4. Strokovne obve�?evalne, protiobve�?evalne in varnostne naloge obrambe

32. ?len

(obve�?evalne in protiobve�?evalne ter varnostne naloge)

(1) Obve�?evalne in protiobve�?evalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese dr�ave oziroma varovanje takih podatkov, zlasti pa:
� ugotavljanje in ocenjevanje voja�kih in politi?no varnostnih razmer ter voja�kih zmogljivosti izven dr�ave, ki so posebnega pomena za varnost dr�ave;
� zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na obmo?jih, kjer med izvr�evanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, oziroma pri opravljanju voja�ke slu�be delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske;
� odkrivanje in prepre?evanje dejavnosti obve�?evalnih slu�b voja�kih organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogro�ajo obrambne interese dr�ave, Slovensko vojsko ali ministrstvo.
(2) Varnostne naloge na obrambnem podro?ju so:
� odkrivanje, preiskovanje in prepre?evanje ogro�anja varnosti dolo?enih oseb, delovnih mest, objektov in okoli�ev, ki jih uporablja ministrstvo in Slovenska vojska v dr�avi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji dolo?enega voja�kega oro�ja ali opreme;
� preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom;
� prou?evanje in predlaganje re�itev za fizi?no in tehni?no varovanje;
� operativno varovanje dolo?enih oseb, delovnih mest, objektov in okoli�ev, ki so posebnega pomena za obrambo;
� varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi;
� usmerjanje dela voja�ke policije pri opravljanju dolo?enih varnostnih nalog v skladu s tem zakonom.
(3) Obve�?evalne in protiobve�?evalne ter varnostne naloge na obrambnem podro?ju opravlja obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva.
(4) Elektronsko spremljanje mednarodnih sistemov zvez, pomembnih za obrambne interese dr�ave, opravljajo za obve�?evalno varnostno slu�bo ministrstva in druge potrebe, enote za elektronsko bojevanje Slovenske vojske.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega ?lena, �tabni varnostni organi Slovenske vojske izvajajo preventivne naloge protiobve�?evalne za�?ite poveljstev, enot in zavodov vojske, �tabno varnostne naloge ter usmerjajo in vodijo delo voja�ke policije, razen pri preiskovanju kaznivih dejanj v skladu s tem zakonom, ki je v pristojnosti obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva. �tabni varnostni organ general�taba strokovno vodi in usmerja delovanje podrejenih �tabnih varnostnih organov ter sodeluje z obve�?evalno varnostno slu�bo ministrstva.

33. ?len

(obve�?evalno varnostna slu�ba)

(1) Obve�?evalno varnostna slu�ba iz prej�njega ?lena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima lahko svoje izpostave v Slovenski vojski.
(2) Podatki in informacije, zbrane pri opravljanju obve�?evalnih in protiobve�?evalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analiti?ne in operativne ocene, opravljanje �tabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo na?rtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za na?rtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnej�imi ugotovitvami obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva seznanja ministra, na?elnika general�taba, predsednika vlade, predsednika republike in po odlo?itvi predsednika vlade druge organe.
(3) ?e pri opravljanju nalog iz prej�njega ?lena obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva ali voja�ka policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odla�anja obvesti policijo in ji zadevo preda v nadaljnji postopek.
(4) ?e policija ali Slovenska obve�?evalno-varnostna agencija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je voja�ka oseba izvr�ila, izvr�uje ali bo izvr�ila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dol�nosti, o tem brez odla�anja obvesti obve�?evalno varnostno slu�bo ministrstva. ?e policija voja�ko osebo zaloti pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva, ali ?e pri kaznivem dejanju zaloti voja�kega obveznika, ki slu�i voja�ki rok, ga pridr�i do prihoda voja�ke policije.
(5) Obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, policijo in Slovensko obve�?evalno-varnostno agencijo in z njimi izmenjuje obve�?evalne informacije. Obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva lahko izmenjuje obve�?evalne informacije s tujimi voja�kimi obve�?evalnimi in varnostnimi slu�bami po predhodnem soglasju ministra.
(6) Minister dolo?i pravila za izvajanje nalog obve�?evalno varnostne slu�be po predhodnem soglasju vlade.

34. ?len

(pooblastila)

(1) Delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva, ki opravljajo obve�?evalne in protiobve�?evalne naloge iz prvega odstavka 32. ?lena tega zakona in ki jih dolo?i minister, imajo pooblastila, kot jih zakon dolo?a za delavce Slovenske obve�?evalno-varnostne agencije. Poobla�?eni delavci zbirajo obve�?evalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na na?in, predpisan za Slovensko obve�?evalno-varnostno agencijo.
(2) Delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge in ki jih dolo?i minister, imajo v skladu s tem zakonom pri prepre?evanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski pooblastila, kot jih zakon dolo?a za policijo. Delavci varnostno obve�?evalne slu�be ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge, ne morejo imeti tudi pooblastil iz prej�njega odstavka.
(3) Delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva iz prej�njega odstavka lahko pri opravljanju nalog uporabijo s predpisi dovoljene posebne ukrepe po postopku, pod pogoji ter v obsegu, kot je to z zakonom dolo?eno za policijo.
(4) Delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva iz prvega in drugega odstavka tega ?lena pridobijo pooblastila, dolo?ena s tem zakonom, ?e predhodno uspe�no opravijo usposabljanje po programu, ki ga predpi�e minister. Delavec je dol�an vsaka tri leta opraviti preizkus usposobljenosti, ki ga predpi�e minister. Delavec, ki preizkusa ne opravi uspe�no, izgubi vsa pooblastila za delo v obve�?evalno varnostni slu�bi ministrstva in se prerazporedi na delo, ki ustreza njegovi izobrazbi oziroma na drugo dol�nost.
(5) Poobla�?eni delavci, ki opravljajo obve�?evalne in protiobve�?evalne ter varnostne naloge, se pri izvr�evanju nalog praviloma izkazujejo s slu�beno izkaznico. Delavci obve�?evalno varnostne slu�be, ki so razporejeni v vojno organizacijo slu�be, lahko pooblastila, dolo?ena s tem zakonom, uporabljajo le, kadar so vpoklicani in kadar opravljajo slu�bo.
(6) Poobla�?eni delavci obve�?evalno varnostne slu�be se v zvezi z delom v slu�bi v postopkih pred sodi�?i in upravnimi organi lahko izkazujejo s slu�beno izkaznico.
(7) Delavci obve�?evalno varnostne slu�be imajo pravico nositi slu�beno oro�je.
(8) Pri dolo?anju in izvr�evanju pooblastil iz tega ?lena ima minister pristojnosti, kot jih zakon dolo?a ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma generalnemu direktorju policije in predstojniku Slovenske obve�?evalno-varnostne agencije.

35. ?len

(varnostno preverjanje oseb)

(1) Varnostno preverjanje oseb, kot posebna oblika zbiranja osebnih in drugih podatkov, se izvaja zaradi prepre?evanja, odkrivanja in preiskovanja:
1. ogro�anja oseb, delovnih mest in dol�nosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave, ali na katerih se opravljajo upravne in strokovne zadeve na podro?ju obrambe;
2. ogro�anja oseb, del in dol�nosti v voja�kih poveljstvih, enotah in ministrstvu, ki so dolo?ena kot posebnega pomena za obrambo;
3. ogro�anja voja�kih poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okoli�ev, ki so posebnega pomena za obrambo.
(2) Varnostno preverjanje se opravi tudi zaradi prepre?evanja ogro�anja opravljanja voja�ke slu�be na dol�nostih pod?astnikov in ?astnikov ter za opravljanje voja�kih dol�nosti v diverzantskih in gardnih enotah ter enotah voja�ke policije. Varnostno preverjanje se opravi v skladu s to dolo?bo tudi za voja�ke obveznike, ki se bodo usposobili ali razporedili na navedene dol�nosti ter osebe, ki �elijo poklicno opravljati voja�ko slu�bo.
(3) Varnostno preverjanje iz 3. to?ke prvega in drugega odstavka tega ?lena obsega poleg osebnih podatkov tudi preverbo podatkov o o�jih dru�inskih ?lanih, prej�njih delodajalcih in predkaznovanosti.
(4) Varnostno preverjanje iz 1. in 2. to?ke prvega odstavka tega ?lena in varnostno preverjanje za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, obsega preverbo podatkov, dolo?enih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Varnostno preverjanje po tem in prej�njem odstavku se opravi po predhodni privolitvi osebe, za katero se varnostno preverjanje zahteva.
(5) Varnostno preverjanje oseb po tem ?lenu in predpisih za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na obrambnem podro?ju, lahko opravljajo samo delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva, ki imajo pooblastila iz drugega odstavka 34. ?lena tega zakona.
(6) Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadr�ka, ne more za?eti delati oziroma nadaljevati z delom na dolo?enem delovnem mestu oziroma dol�nosti in ji delovno razmerje v ministrstvu preneha z dnem dokon?nosti akta o prenehanju delovnega razmerja. ?e gre za pripadnika vojne sestave, mu preneha razpored na dolo?eni dol�nosti v vojni sestavi. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se �teje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje del ali dol�nosti, ki jih opravlja oziroma �eli opravljati.
(7) Kadar poobla�?eni delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva zbirajo podatke zaradi varnostnega preverjanja oseb v skladu s tem zakonom ter predpisi za pridobitev dovoljenj za dostop do tajnih podatkov na obrambnem podro?ju iz obstoje?ih zbirk podatkov, so jih organi, slu�be in druge organizacije, ki te podatke zbirajo, dol�ni posredovati obve�?evalno varnostni slu�bi ministrstva na njeno pisno zahtevo. ?e teh podatkov ni v obstoje?ih zbirkah, jih poobla�?eni delavci obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva zberejo neposredno.
(8) Kadar obve�?evalno varnostna slu�ba zbira osebne in druge podatke v skladu s tem zakonom, o tem ni dol�na obvestiti posameznika, na katerega se podatki nana�ajo, ?e bi to onemogo?ilo ali ote�ilo izvr�itev nalog obve�?evalno varnostne slu�be.
(9) V primeru iz prej�njega odstavka lahko na zahtevo ministra dr�avni organi in organizacije z javnimi pooblastili seznanijo osebo, na katero se osebni podatki nana�ajo, �ele po preteku petih let od posredovanja podatkov obve�?evalno varnostni slu�bi.

36. ?len

(zbirke podatkov)

(1) Obve�?evalno varnostna slu�ba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem obve�?evalnih in protiobve�?evalnih ter varnostnih nalog iz svoje pristojnosti pod pogoji ter na na?in in v obsegu, kot je predpisan za policijo in Slovensko obve�?evalno-varnostno agencijo.
(2) Obve�?evalno varnostna slu�ba vodi v skladu s svojimi pristojnostmi tudi druge evidence in zbirke podatkov pod pogoji ter na na?in in v obsegu, kot je predpisan za policijo in Slovensko obve�?evalno-varnostno agencijo.

IV. SLOVENSKA VOJSKA

1. Naloge in organizacija

37. ?len

(naloge vojske)

(1) Naloge Slovenske vojske so:
� izvaja voja�ko izobra�evanje in usposabljanje za oboro�en boj in druge oblike voja�ke obrambe;
� zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;
� ob napadu na dr�avo izvaja voja�ko obrambo;
� ob naravnih in drugih nesre?ah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri za�?iti in re�evanju;
� izvr�uje obveznosti, ki jih je dr�ava sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.
(2) Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za politi?no ali strankarsko dejavnost ali namen.
(3) O sodelovanju vojske pri za�?iti in re�evanju odlo?a vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika civilne za�?ite Republike Slovenije oziroma na?elnik general�taba po pooblastilu ministra.
(4) Slovenska vojska lahko sodeluje s policijo pri �ir�em varovanju dr�avne meje v notranjosti dr�avnega ozemlja v skladu z na?rti in po predhodni odlo?itvi vlade. Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil.

38. ?len

(sestav vojske)

(1) Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo.
(2) Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa.
(3) Vojna sestava se organizira in pripravlja v miru.

39. ?len

(organizacija poveljstev)

(1) Slovensko vojsko sestavljajo general�tab, kot organ v sestavi ministrstva, ter njemu podrejena poveljstva, enote in zavodi.
(2) General�tab je najvi�ji voja�ki strokovni organ za poveljevanje z vojsko. Opravlja voja�ke strokovne naloge, ki se nana�ajo na razvoj, na?rtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske.
(3) Operativno poveljstvo se organizira za poveljevanje z zdru�enimi takti?nimi in takti?nimi enotami ter voja�kimi teritorialnimi poveljstvi.
(4) Voja�ko teritorialno poveljstvo se organizira za poveljevanje z dopolnilnimi silami na dolo?enem obmo?ju dr�avnega ozemlja ter za sodelovanje z nosilci civilne obrambe.
(5) Obmo?je odgovornosti operativnega in voja�kega teritorialnega poveljstva dolo?i minister na predlog na?elnika general�taba.
(6) Zavodi se praviloma organizirajo za izvajanje voja�kega izobra�evanja in usposabljanja ter za opravljanje drugih nebojnih voja�kih nalog.
(7) Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splo�nim dolgoro?nim programom razvoja in opremljanja vojske.

40. ?len

(organizacija vojske)

(1) Glede na namen je Slovenska vojska sestavljena iz sil za posredovanje, glavnih in dopolnilnih sil.
(2) Sile za posredovanje sestavljajo enote, namenjene za delovanje na obmo?ju celotne dr�ave ter usposobljene in opremljene za izvajanje obveznosti, ki jih je dr�ava sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.
(3) Glavne sile sestavljajo zdru�ene takti?ne in takti?ne enote, namenjene in opremljene za delovanje na obmo?ju celotne dr�ave in izven nje ter za izvajanje vseh oblik in sestavin bojevanja.
(4) Dopolnilne sile sestavljajo enote, organizirane po teritorialnem na?elu. Namenjene so za bojni nadzor ozemlja, bojno zavarovanje objektov posebnega pomena za obrambo, oviranje, logisti?no oskrbo in druge naloge. Dolo?ene enote dopolnilnih sil zagotavljajo sprejem, nastanitev in po potrebi logisti?no podporo zavezni�kih sil.
(5) Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa rodove: pehoto, oklepne enote, letalstvo, pomorstvo, artilerijo, zra?no obrambo, in�enirstvo, radiolo�ko, kemi?no in biolo�ko obrambo ter zveze.
(6) V vojski so pri�tabna slu�ba, slu�ba informatike, voja�ka zdravstvena slu�ba, intendantska, tehni?na in prometna slu�ba ter voja�ka policija.
(7) Materialne, zdravstvene in druge zaledne potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe.
(8) Minister dolo?a specialnosti v rodovih in slu�bah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov.

41. ?len

(zastave, himna in oznake v vojski)

(1) Slovenska vojska ima svojo zastavo in himno.
(2) Bojno zastavo in sve?ano pesem imajo lahko tudi voja�ka teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, brigade, samostojni bataljoni in njim enake ali vi�je enote.
(3) Himno, obliko zastav ter oznako pripadnosti Slovenski vojski dolo?i vlada, druge oznake v Slovenski vojski pa minister.
(4) Nih?e ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski.

2. Vodenje in poveljevanje

42. ?len

(vodenje vojske)

(1) Minister preko general�taba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehni?ne in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvr�ujejo na?elnik general�taba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih.
(2) Minister dolo?a planiranje in opremljanje, vrsto oboro�itve in druge voja�ke opreme, ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, voja�ko strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vpra�anja organizacije ter dela vojske.
(3) Minister po predhodnem mnenju predsednika republike dolo?a general�tabu praviloma letne usmeritve za na?rtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske.

43. ?len

(poveljevanje)

(1) Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike.
(2) Voja�ko poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti na?elnika general�taba in drugih poveljnikov.
(3) Voja�ko poveljevanje temelji na na?elih enostare�instva, subordinacije in obveznega izvr�evanja povelij.
(4) Vsaka voja�ka oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera voja�ka oseba ji je nadrejena in katera podrejena.
(5) Vsak poveljujo?i mora imeti namestnika, ?e tega ni, pooblasti voja�ko osebo, ki ga nadome�?a.
(6) Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje.
(7) Poveljujo?i mora nadzorovati, da se njegova povelja izvr�ujejo.
(8) Nih?e ne sme izdati, niti ni dol�an in ne sme izvr�iti povelja, ?e je o?itno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kr�il dolo?be mednarodnega vojnega prava.
(9) Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje dolo?i pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo dr�ave, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, protokolarnih zadev, stra�e ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni.

44. ?len

(odgovornost poveljnikov)

(1) Na?elnik general�taba je odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski.
(2) Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.
(3) Poveljnik voja�kega teritorialnega poveljstva je odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.
(4) Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov.

45. ?len

(imenovanje poveljnikov)

(1) Na?elnika general�taba imenuje vlada na predlog ministra.
(2) Poveljnike in namestnike poveljnikov operativnih in voja�kih teritorialnih poveljstev, samostojnih bataljonov, njim enakih ali vi�jih enot, imenuje minister na predlog na?elnika general�taba. Druge poveljnike in njihove namestnike imenuje na?elnik general�taba. Za imenovanje drugih poveljnikov in namestnikov lahko na?elnik general�taba pooblasti podrejene poveljnike.
(3) Voja�ke osebe na formacijske dol�nosti z zahtevanim ?inom brigadirja, njim enakim in vi�jim ?inom, imenuje minister na predlog na?elnika general�taba. Imenovanja na druge dol�nosti so v pristojnosti na?elnika general�taba oziroma podrejenih poveljnikov, ki jih pooblasti na?elnik general�taba.
(4) Pristojnost za imenovanje, dolo?ena v tem ?lenu, obsega tudi pristojnost za razre�itev.
(5) Zoper akt o imenovanju oziroma razre�itvi iz drugega, tretjega in ?etrtega odstavka tega ?lena lahko voja�ka oseba vlo�i ugovor po slu�beni poti. Ugovor ne zadr�i izvr�itve akta.
(6) Poveljnike, vklju?no z na?elnikom general�taba, namestnike poveljnikov in druge pripadnike stalne sestave vojske se imenuje in razre�uje na formacijsko dol�nost v skladu s tem zakonom brez interne in javne objave na podlagi slu�benih potreb, dolo?enih s tem zakonom. Dolo?be tega zakona o imenovanju in razre�evanju na poveljni�ke in druge formacijske dol�nosti se smiselno uporabljajo tudi za imenovanje in razre�evanje na formacijske dol�nosti, ki jih opravljajo voja�ki uslu�benci.

46. ?len

(akti vodenja in poveljevanja)

(1) Vodenje vojske se izvaja s predpisi in akti vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil slu�be, ki jih izdaja vlada.
(2) Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odlo?itve, na?rti, ukazi ali povelja.
(3) Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nana�ajo.
(4) Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno.

3. Voja�ka slu�ba

47. ?len

(opravljanje voja�ke slu�be)

(1) Voja�ko slu�bo opravljajo pripadniki stalne sestave, voja�ki obvezniki, ki so na slu�enju voja�kega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v voja�ko slu�bo.
(2) Voja�ko slu�bo opravljajo tudi pripadniki rezervne sestave, ki so sklenili z ministrstvom pogodbo o slu�bi v rezervni sestavi, kadar so vpoklicani na usposabljanje ali opravljanje voja�ke slu�be. Pogodbo sklenejo na podlagi prostovoljne odlo?itve za najmanj pet let slu�be v rezervni sestavi. V ?asu trajanja pogodbe se morajo udele�evati usposabljanja oziroma odzvati na vpoklic za opravljanje voja�ke slu�be. V ?asu trajanja pogodbe prejemajo pla?ilo za pripravljenost, med voja�ko slu�bo pa pla?ilo za opravljanje voja�ke slu�be. V ?asu trajanja pogodbe o slu�bi v rezervni sestavi imajo pripadniki pravice in obveznosti, kot jih imajo pripadniki vojne ali rezervne sestave oziroma civilne osebe, ki sklenejo pogodbo za dolo?en ?as za delo v vojski, zaradi opravljanja voja�ke ali druge slu�be izven dr�ave v skladu s tem zakonom. Po opravljeni voja�ki slu�bi se pripadniki lahko najkasneje v petih dneh vrnejo na prej�nje delo in delodajalci so jih dol�ni sprejeti. Delodajalci pripadnikov rezervne sestave zaradi slu�be v rezervni sestavi ne smejo postaviti v manj ugoden polo�aj.
(3) Minister lahko dolo?i, da se opravljanje dolo?enih del v Slovenski vojski ne �teje za voja�ko slu�bo ter da se voja�ka slu�ba lahko opravlja tudi na dolo?enih delovnih mestih oziroma delih v ministrstvu ali v drugih dr�avnih organih. Delovna mesta, na katerih se opravlja voja�ka slu�ba, se popolnjujejo z voja�kimi osebami, ki imajo v ?asu opravljanja voja�ke slu�be na teh delih pravice in dol�nosti kot druge voja�ke osebe v stalni sestavi vojske, podrejene pa so vodji organizacijske enote ali organa, v katerem je tako delovno mesto. Ta dolo?ba se smiselno uporablja tudi za in�pektorje za obrambo.
(4) Minister dolo?i pravice in obveznosti delavcev na delovnih mestih ali delih iz prej�njega odstavka.
(5) Vlada uredi pogoje in na?in opravljanja slu�be v rezervni sestavi iz drugega odstavka tega ?lena ter vi�ino pla?ila za pripravljenost in opravljanje voja�ke slu�be.

48. ?len

(voja�ke osebe)

(1) Kdor opravlja voja�ko slu�bo je voja�ka oseba in je podrejen voja�ki disciplini.
(2) Pripadnik stalne sestave postane voja�ka oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja voja�ka slu�ba, in preneha biti voja�ka oseba, ko preneha opravljati tako delo.
(3) Voja�ki obveznik, ki je na slu�enju voja�kega roka, postane voja�ka oseba z vstopom v voja�ko enoto ali zavod in preneha biti voja�ka oseba z odpustom iz voja�ke enote ali zavoda.
(4) Voja�ki obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane voja�ka oseba z vstopom v voja�ko enoto ali zavod in preneha biti voja�ka oseba z odpustom iz enote ali zavoda.

48.a ?len

(voja�ka slu�ba izven dr�ave)

(1) Voja�ke in civilne osebe v vojski, voja�ke in civilne osebe po pogodbi za dolo?en ?as in osebe, ki opravljajo voja�ko ali drugo slu�bo v ministrstvu, lahko opravljajo voja�ko slu�bo oziroma slu�bo izven dr�ave v voja�ko diplomatskih predstavni�tvih, organih mednarodnih organizacij, pri drugih organih ali v skupnih poveljstvih in enotah, zaradi izvr�evanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
(2) Voja�ko slu�bo izven dr�ave lahko opravljajo tudi pripadniki enot stalne sestave, ki so napotene na opravljanje nalog izven dr�ave.
(3) Voja�ko slu�bo oziroma slu�bo izven dr�ave iz prvega odstavka tega ?lena lahko opravljajo v miru tudi pripadniki vojne ali rezervne sestave oziroma civilne osebe, ki sklenejo z ministrstvom pogodbo za dolo?en ?as za delo v vojski. V ?asu dela v vojski njihove statusne, delovnopravne in druge zate?ene pravice mirujejo in po prenehanju opravljanja voja�ke slu�be oziroma slu�be se najkasneje v 30 dneh lahko vrnejo na prej�nje delo in delodajalci so jih dol�ni sprejeti. Delodajalci ne smejo zaradi opravljanja voja�ke slu�be oziroma slu�be v vojski takih oseb postavljati v manj ugoden polo�aj.
(4) V miru so lahko na usposabljanje izven dr�ave napoteni tudi voja�ki obvezniki med slu�enjem voja�kega roka in slu�enjem v rezervni sestavi, ?e so razporejeni v enote vojne sestave. Usposabljanje voja�kih obveznikov izven dr�ave je glede ?asa, obsega in pravic praviloma izena?eno z uposabljanjem v dr�avi.
(5) Pripadniki enot Slovenske vojske, ki opravljajo voja�ko slu�bo izven dr�ave v skladu s tem zakonom, so podrejeni nadrejenim poveljnikom, voja�ko slu�bo pa opravljajo v skladu s pravili slu�be v Slovenski vojski, ?e z mednarodno pogodbo ali drugim aktom, na podlagi katerega se opravlja voja�ka slu�ba izven dr�ave, ni dolo?eno druga?e.
(6) Pripadnik Slovenske vojske, zoper katerega se uveljavlja disciplinsko, kazensko ali od�kodninsko odgovornost za dejanje, ki je bilo storjeno pri opravljanju nalog voja�ke slu�be izven dr�ave ali v zvezi z njo, je disciplinsko, kazensko in od�kodninsko odgovoren po tem zakonu in v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.
(7) Dolo?bi petega in �estega odstavka tega ?lena se smiselno uporabljata tudi za civilne osebe, pripadnike Slovenske vojske, med opravljanjem slu�be izven dr�ave.

48.b ?len

(za?asne skupine ali enote)

(1) Voja�ka slu�ba iz prej�njega ?lena se lahko opravlja tudi v za?asnih skupinah ali enotah stalne sestave Slovenske vojske.
(2) Za?asno skupino ali enoto iz prej�njega odstavka imenuje minister na predlog na?elnika general�taba in v skladu z odlo?itvijo vlade, ?e je vlada odlo?ila o opravljanju voja�ke slu�be izven dr�ave.
(3) Poveljniku za?asne skupine ali enote so podrejene vse voja�ke in civilne osebe v za?asni skupini oziroma enoti v ?asu priprav in ves ?as opravljanja slu�be izven dr�ave v skladu s tem zakonom in pravili slu�be v Slovenski vojski.
(4) Poveljnik za?asne skupine ali enote je med opravljanjem nalog izven dr�ave dol�an izvr�evati odlo?itve nadrejenih poveljstev oziroma pristojnih organov mednarodnih organizacij in odlo?itve vlade. ?e sta odlo?itvi pristojnega organa mednarodne organizacije in vlade v nasprotju, je poveljnik dol�an izvr�iti odlo?itev vlade.
(5) Pripadniki za?asne skupine ali enote so v ?asu opravljanja slu�be izven dr�ave disciplinsko, kazensko in od�kodninsko odgovorni v skladu s tem zakonom.

48.c ?len

(voja�ka obramba izven dr�ave)

(1) Ob pove?ani nevarnosti napada oziroma neposredni vojni nevarnosti, v vojnem ali izrednem stanju v skladu s tem zakonom, odlo?itvami Dr�avnega zbora in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami, voja�ko slu�bo izven dr�ave opravljajo poleg pripadnikov stalne sestave tudi pripadniki vojne sestave, ki so odslu�ili voja�ki rok in so razporejeni v enote, poslane na opravljanje voja�ke slu�be izven dr�ave.
(2) Enote iz prej�njega odstavka izvr�ujejo odlo?itve skupnih poveljstev v skladu z mednarodnimi pogodbami. Statusne in druge pravice, odgovornosti in obveznosti pripadnikov teh enot se izvr�ujejo po tem zakonu, na njegovi podlagi izdanih predpisih in pravilih slu�be v Slovenski vojski, ?e z mednarodno pogodbo ni dolo?eno druga?e.

49. ?len

(prisega)

(1) Kdor prvi? nastopi voja�ko slu�bo, mora dati prisego.
(2) Prisega se glasi:
�Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvr�eval dol�nosti pri njeni obrambi.�

50. ?len

(pooblastila in prepovedi)

(1) Voja�ka oseba med opravljanjem slu�be nosi slu�beno izkaznico ali voja�ko knji�ico ter uniformo in oro�je v skladu s pravili slu�be.
(2) Voja�ka oseba se v uniformi ne sme udele�evati shodov politi?nih strank.
(3) Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v voja�kih objektih, voja�kih poveljstvih, enotah in zavodih.

51. ?len

(uporaba oro�ja)

(1) Voja�ka oseba lahko uporabi oro�je pri opravljanju stra�arske, patruljne, po�arne ali druge podobne slu�be, ?e ne more druga?e:
1. zavarovati �ivljenja mo�tva, ki ga varuje;
2. odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;
3. odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogro�eno njeno �ivljenje.
(2) Voja�ke osebe, ki slu�bo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo oro�je uporabiti le po njegovem povelju.
(3) Voja�ke osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo oro�je po pravilih za bojno delovanje.
(4) V skladu s prej�njim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru.

52. ?len

(varstvo ?lovekovih pravic in temeljnih svobo�?in ter pravica do ugovora)

(1) Voja�ka oseba lahko da pobudo za za?etek postopka pri varuhu ?lovekovih pravic in temeljnih svobo�?in, ?e meni, da so ji med voja�ko slu�bo njene pravice ali temeljne svobo�?ine omejene ali kr�ene.
(2) Voja�ka oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili slu�be. Ugovor ne zadr�i izvr�itve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. ?lena tega zakona.
(3) Voja�ka oseba ima med voja�ko slu�bo pravico do religiozne duhovne oskrbe. Organizacijo religiozne duhovne oskrbe in na?in izvr�evanja pravice do te oskrbe dolo?i minister.

53. ?len

(posebne pravice med voja�ko slu�bo)

(1) Voja�ki obvezniki, ki slu�ijo voja�ki rok, in pripadniki rezervne sestave imajo med voja�ko slu�bo pravico do brezpla?nega zdravstvenega varstva, denarnih prejemkov in povra?il stro�kov, nastalih v zvezi z voja�ko slu�bo. Pripadniki stalne sestave imajo med voja�ko slu�bo pravico do brezpla?ne nujne zdravstvene pomo?i.
(2) Stro�ke zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prej�njega odstavka krije dr�ava, ?e voja�kim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi.
(3) Pripadniki rezervne sestave imajo med voja�ko slu�bo v miru pravico do nadomestila pla?e oziroma izgubljenega zaslu�ka v vi�ini in pod pogoji, ki jih dolo?i vlada.
(4) Dru�inski ?lani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dol�an pre�ivljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko ?asa, dokler se pripadnik ne vrne iz voja�ke slu�be. Pogoje in vi�ino preskrbnine dolo?i vlada.
(5) Minister predpi�e vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega ?lena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila pla?e oziroma izgubljenega zaslu�ka in preskrbnin.

54. ?len

(priznanja)

(1) Voja�ke osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju voja�ke slu�be.
(2) Pohvala oziroma priznanje za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju voja�ke slu�be se lahko podeli tudi osebi, ki ni dr�avljan Republike Slovenije oziroma tujemu organu ali organizaciji.
(3) Minister lahko pripadniku Slovenske vojske ali delavcu ministrstva za posebne zasluge ali uspehe na obrambnem podro?ju podari hladno ali strelno oro�je, ki ga ta lahko nosi ali poseduje v skladu s splo�nimi predpisi.
(4) Vrste priznanj in oro�ij, ki se podeljujejo voja�kim in drugim osebam, organom in organizacijam za zasluge in krepitev obrambe dr�ave, predpisuje minister.

55. ?len

(hramba voja�ke oboro�itve in opreme)

(1) Voja�kim osebam se lahko da osebna voja�ka oboro�itev in oprema v hrambo.
(2) Osebna voja�ka oboro�itev in oprema se lahko da v hrambo tudi voja�kim obveznikom, ko ne opravljajo voja�ke slu�be.
(3) Kdor izgubi, po�koduje, odtuji ali uni?i osebno voja�ko oboro�itev ali opremo, ki mu je dana v hrambo, mora pokriti nastalo �kodo.
(4) Voja�ka oseba oziroma voja�ki obveznik mora osebno voja�ko oboro�itev in opremo, ki mu je dana v hrambo, skrbno varovati ter hraniti v skladu z navodili in na lastne stro�ke.

56. ?len

(kazenska in od�kodninska odgovornost)

(1) Voja�ke osebe kazensko odgovarjajo po kazenskem zakoniku Republike Slovenije.
(2) Voja�ke osebe od�kodninsko odgovarjajo po predpisih, ki urejajo od�kodninsko odgovornost javnih uslu�bencev.

57. ?len

(disciplinska odgovornost)

(1) Voja�ke osebe so disciplinsko odgovorne za kr�itev voja�ke discipline.
(2) Kr�itve voja�ke discipline so la�je in te�je.
(3) La�je kr�itve voja�ke discipline so:
1. neupravi?ena zapustitev ali nepravo?asna vrnitev v poveljstvo, enoto ali zavod do osem ur;
2. malomarno izvr�evanje dol�nosti, ki ne povzro?i ve?jih �kodljivih posledic;
3. namerna povzro?itev manj�e materialne �kode na voja�kem premo�enju;
4. malomarno vzdr�evanje voja�kega premo�enja;
5. nepravilno in malomarno no�enje uniforme in predpisanih oznak;
6. malomarno ravnanje s tajnimi podatki, ki ne povzro?i ve?jih �kodljivih posledic.
(4) Te�je kr�itve voja�ke discipline so:
1. neupravi?ena zapustitev ali nepravo?asna vrnitev v poveljstvo, enoto ali zavod nad osem ur;
2. u�ivanje alkohola ali psihotropnih snovi med opravljanjem voja�ke slu�be oziroma opravljanje voja�ke slu�be pod vplivom alkohola ali psihotropnih snovi;
3. odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma psihotropnih snovi, ki zmanj�uje zmo�nost za delo oziroma voja�ko slu�bo ali opravljanje dol�nosti v zvezi s slu�bo;
4. opustitev po�arno-varnostnih, varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost mo�tva ali voja�kega premo�enja;
5. malomarno izvr�evanje dol�nosti ali opu�?anje oziroma nepoobla�?eno spreminjanje predpisanih postopkov za dolo?eno ravnanje, ki povzro?i ve?je �kodljive posledice;
6. odklonitev, neizvr�itev ali nepopolna izvr�itev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja;
7. napa?no poro?anje ali prikrivanje podatkov v zvezi z voja�ko slu�bo ali opravljanjem dolo?enih dol�nosti v zvezi z njo;
8. neupravi?eno sprejemanje daril ali kakr�nih koli koristi od podrejenih in drugih oseb v zvezi z voja�ko slu�bo;
9. namerno povzro?anje ve?je materialne �kode na voja�kem premo�enju;
10. �aljivo ali nasilno obna�anje do podrejenih, nadrejenih ali drugih voja�kih oseb na istem polo�aju oziroma do civilnih oseb;
11. neizvr�evanje odrejenih in�pekcijskih ukrepov, za katere je voja�ka oseba pristojna;
12. dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dol�nost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz ne?astnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekr�ek, s katerim se krni ugled dr�avnega organa;
13. opravljanje dela v gospodarskih dru�bah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno;
14. neopravi?eni izostanek z dela pet delovnih dni v obdobju �estih mesecev ali neopravi?eni izostanek z dela tri dni zaporedoma;
15. kr�itev pravic voja�kih oseb, dolo?enih s tem zakonom in pravili slu�be v Slovenski vojski;
16. neupravi?ena odklonitev predpisanega zdravstvenega pregleda;
17. ve? kot tri ponovitve la�jih kr�itev voja�ke discipline v obdobju dveh let;
18. protipravna odtujitev tajnih podatkov ali malomarno ravnanje s tajnimi podatki, ki povzro?i ve?je �kodljive posledice.
(5) Za voja�ke osebe, pripadnike stalne sestave, se kot kr�itve voja�ke discipline �tejejo tudi vse kr�itve, predpisane za javne uslu�bence. Za te�je kr�itve voja�ke discipline se lahko pripadniku stalne sestave izre?e za?asna odstranitev z dol�nosti, z dela ali delovnega mesta, ?e je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi te�je kr�itve voja�ke discipline. Voja�ka oseba, pripadnik stalne sestave, v ?asu za?asne odstranitve z dela ali delovnega mesta nima pooblastil iz prvega odstavka 50. ?lena tega zakona, niti pooblastil, ki jih ta zakon dolo?a za voja�kega policista, ?e se postopek vodi zoper voja�kega policista.
(6) Za manj�o oziroma ve?jo materialno �kodo iz tretjega in ?etrtega odstavka tega ?lena se �teje majhna oziroma ve?ja �koda, ki je dolo?ena v kazenskem zakoniku Republike Slovenije. �kodljive posledice kr�itve voja�ke discipline po tem zakonu se presojajo zlasti glede na njihov vpliv na voja�ko disciplino, pripravljenost mo�tva za izvajanje nalog, varnost mo�tva in odnose med pripadniki ter na ugled vojske ali ministrstva.
(7) O disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave na prvi stopnji odlo?a na?elnik general�taba oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali vi�je enote, ki ga za vodenje disciplinskega postopka pooblasti na?elnik. Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave se ugotavlja po postopku, v katerem se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za postopek pred sodi�?i, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij, za voja�ke obveznike med slu�enjem voja�kega roka in slu�bo v rezervni sestavi pa po postopku, dolo?enem s pravili slu�be v Slovenski vojski. Zoper odlo?itev o disciplinski odgovornosti prve stopnje ima pripadnik stalne sestave v roku osmih dni po vro?itvi odlo?be pravico do ugovora na komisijo, ki jo imenuje minister in ki ima najmanj deset ?lanov. Enega ?lana komisije imenuje disciplinska komisija pri vladi. Komisija odlo?a v senatu treh ?lanov, ki jih dolo?i predsednik komisije za vsak primer posebej.
(8) Ne glede na prej�nji odstavek, je za vodenje disciplinskega postopka v za?asni skupini ali enoti oziroma v drugi enoti, ki opravlja slu�bo izven dr�ave, pristojen neposredno nadrejeni taki skupini ali enoti, ki ima tudi pooblastila na?elnika general�taba iz prej�njega odstavka. O ugovoru zoper odlo?itev o disciplinski odgovornosti prve stopnje odlo?a tri?lanski senat komisije iz prej�njega odstavka na ozemlju Republike Slovenije ali izven dr�ave, o ?emer odlo?i predsednik komisije, upo�tevaje te�o, zahtevnost in ekonomi?nost postopka.
(9) Za?etek disciplinskega postopka zastara po treh mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kr�itev voja�ke discipline in za storilca. Za?etek disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po �estih mesecih od dneva, ko je bila kr�itev storjena.
(10) Vodenje disciplinskega postopka zastara po �estih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kr�itev voja�ke discipline in za storilca, pri ?emer se v�teva tudi ?as iz prej�njega odstavka. Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kr�itev storjena.
(11) Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti pripadnikov vojske v izrednem ali vojnem stanju oziroma pri izvajanju voja�ke obrambe v skladu s tem zakonom, se dolo?i s pravili slu�be v Slovenski vojski.

58. ?len

(disciplinski ukrepi)

(1) Za la�jo kr�itev voja�ke discipline se lahko voja�kemu obvezniku na slu�enju voja�kega roka izre?eta opomin ali javni opomin pred enoto, za te�jo kr�itev pa prepoved izhoda iz voja�ke enote ali zavoda v prostem ?asu, podalj�ano opravljanje dol�nosti v notranji slu�bi ali premestitev v drugo enoto.
(2) Ukrepi iz prej�njega odstavka, razen podalj�anega opravljanja dol�nosti v notranji slu�bi, se lahko izre?ejo tudi pripadniku rezervne sestave, kadar je v voja�ki slu�bi.
(3) V miru se lahko pripadnika rezervne sestave zaradi kr�itve voja�ke discipline, kadar je v voja�ki slu�bi, pred?asno odpusti iz enote.
(4) Voja�ki osebi se kot disciplinski ukrep za te�je kr�itve voja�ke discipline lahko odvzame ?in oziroma razred za eno stopnjo ali se jo razporedi na drugo ali ni�jo dol�nost najve? do enega leta.
(5) Voja�ki osebi, pripadniku stalne sestave, se za la�je kr�itve voja�ke discipline lahko izre?e opomin, javni opomin pred enoto ali denarna kazen, za te�je kr�itve voja�ke discipline pa se lahko izre?e tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja. Voja�ki osebi, pripadniku stalne sestave, se lahko poleg ukrepov po tem odstavku izre?ejo tudi ukrepi iz prej�njega odstavka. Razporeditev na drugo ali ni�jo dol�nost zaradi kr�itve voja�ke discipline lahko obsega tudi zadr�anje povi�anja v vi�ji ?in oziroma napredovanja v vi�ji razred.
(6) Denarna kazen za la�je kr�itve voja�ke discipline se lahko izre?e v vi�ini najve? do 15 odstotkov pla?e za polni delovni ?as, izpla?ane za mesec, v katerem je bila storjena kr�itev, za te�je kr�itve voja�ke discipline pa do 33 odstotkov pla?e za polni delovni ?as, izpla?ane za mesec, v katerem je bila storjena kr�itev. Denarna kazen po tej dolo?bi se lahko izre?e zaradi kr�itve delovne dol�nosti tudi civilni osebi, ki dela v vojski.
(7) Izvr�itev disciplinskih ukrepov denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja se lahko pogojno odlo�i najve? za dobo enega leta. Pogojno odlo�ena izvr�itev disciplinskega ukrepa se lahko prekli?e, ?e pripadnik stalne sestave v roku, za katerega je izvr�itev odlo�ena, ponovno kr�i voja�ko disciplino.
(8) ?e je s kr�itvijo voja�ke discipline nastala �koda, se lahko v disciplinskem postopku odlo?i tudi o od�kodninski odgovornosti. ?e bi bila z ugotavljanjem od�kodninske odgovornosti v disciplinskem postopku onemogo?ena hitra in u?inkovita izvedba disciplinskega postopka, se o od�kodninski odgovornosti odlo?i v posebnem postopku v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslu�bence, ?e s pravili slu�be v Slovenski vojski ni dolo?eno druga?e.
(9) O izre?enih disciplinskih ukrepih se vodi evidenca.
(10) Izre?enega disciplinskega ukrepa ni mogo?e izvr�iti, ?e je minilo 60 dni od dneva pravnomo?nosti odlo?be, s katero je bil disciplinski ukrep izre?en.
(11) ?e voja�ka oseba v dveh letih od dneva pravnomo?nosti odlo?be, s katero sta ji bila izre?ena javni opomin pred enoto in denarna kazen, ne stori kr�itve voja�ke discipline, se izre?eni ukrep izbri�e iz evidence.
(12) V vojnem stanju se izrekajo le tisti disciplinski ukrepi, ki so smotrni in izvr�ljivi. Kot poseben disciplinski ukrep se lahko v vojnem stanju izre?e zapor do 30 dni.

59. ?len

(varstveni ukrepi)

(1) Voja�ki osebi, pripadniku stalne sestave, ki kr�i voja�ko disciplino ali pravila slu�be tako, da neposredno ogrozi varnost mo�tva ali voja�kega premo�enja, se lahko poleg disciplinskega ukrepa izre?e tudi eden od naslednjih varstvenih ukrepov:
1. prepoved samostojnega opravljanja dol�nosti do treh mesecev;
2. prepoved samostojnega upravljanja voja�kega vozila, stroja ali plovila do �est mesecev;
3. razporeditev na drugo ali ni�jo dol�nost do �est mesecev.
(2) Voja�ki osebi, ki ji je bil izre?en varstveni ukrep, pripadajo med trajanjem ukrepa pravice glede na dol�nost, kot jo opravlja po izreku varstvenega ukrepa.
(3) Pri te�jih kr�itvah voja�ke discipline, ki so bile storjene namenoma ali iz velike malomarnosti iz 2., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 11., 12., 15. in 16. to?ke ?etrtega ter petega odstavka 57. ?lena tega zakona in ki so povzro?ile ve?je �kodljive posledice, je izrek varstvenega ukrepa obvezen.

60. ?len

(odnosi, red in notranje slu�be)

Vlada podrobneje uredi odnose v voja�ki slu�bi, red in notranje slu�be, pristojnosti in postopek za uveljavljanje disciplinske in od�kodninske odgovornosti, za izrekanje varstvenih ukrepov ter druga vpra�anja voja�ke slu�be.

4. ?ini, podeljevanje ?inov in povi�evanje

61. ?len

(vrste ?inov)

(1) V Slovenski vojski so naslednji ?ini:
� za vojake in slu�atelje voja�kih �ol poddesetnik, desetnik in naddesetnik;
� za pod?astnike, slu�atelje �ole za pod?astnike, �ole za ?astnike ter �ole za ?astnike vojnih enot vodnik, vi�ji vodnik, �tabni vodnik, vi�ji �tabni vodnik, prapor�?ak, vi�ji prapor�?ak, �tabni prapor�?ak in vi�ji �tabni prapor�?ak;
� za ?astnike poro?nik, nadporo?nik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir;
� za generale generalmajor, generalpodpolkovnik in general.
(2) Mornari�ki ?astni�ki in admiralski ?ini so poro?nik korvete, poro?nik fregate, poro?nik bojne ladje, kapitan korvete, kapitan fregate, kapitan bojne ladje, kapitan, kontraadmiral, viceadmiral in admiral.
(3) Pod?astniki in ?astniki, ki imajo ni�ji ?in, kot je predpisan za dol�nost, ki jo opravljajo v stalni ali v vojni sestavi, imajo pravico do naslovnega ?ina, ki preneha, ko prenehajo opravljati dol�nost. Pravica do naslovnega ?ina ni izena?ena s pravicami imetnikov ?inov iz prej�njih dveh odstavkov.

62. ?len

(povi�evanje vojakov in podeljevanje ?inov)

(1) V ?in poddesetnika ali desetnika ter naddesetnika se lahko povi�a vojak ali slu�atelj voja�ke �ole.
(2) Voja�kemu obvezniku se lahko podeli ?in vodnika, ?e izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano voja�ko �olanje.
(3) Pod?astniku se lahko podeli ?in poro?nika, ?e izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano voja�ko �olanje.
(4) Vojake povi�uje poveljnik bataljona ali njemu enak stare�ina oziroma predstojnik voja�ke �ole.
(5) ?ine podeljuje minister.

63. ?len

(povi�anje pod?astnikov in ?astnikov)

(1) Pod?astnik in ?astnik oziroma mornari�ki ?astnik je lahko povi�an v neposredno vi�ji ?in, ?e izpolnjuje naslednje pogoje:
� ima predpisano izobrazbo;
� je imenovan na dol�nost, na kateri se opravlja voja�ka slu�ba in za katero se zahteva vi�ji ?in;
� je dol�nost opravljal dolo?en ?as, vendar najmanj eno leto;
� je uspe�no kon?al predpisano voja�ko izobra�evanje ali usposabljanje;
� je od zadnjega povi�anja preteklo najmanj dve leti;
� izpolnjuje pogoje, dolo?ene za psihofizi?no pripravljenost, in je ocenjen z najmanj dobro slu�beno oceno.
(2) Voja�ki osebi se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izku�enj, pridobljenih v miru, lahko podeli ?in ali se ga povi�a v neposredno vi�ji ?in, ?e je postavljen na dol�nost, za katero se zahteva neposredno vi�ji ?in.
(3) ?astnike do vklju?no brigadirja in kapitana povi�uje minister na predlog na?elnika general�taba. Generale in admirale povi�uje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju vlade.
(4) Voja�ki osebi se lahko zaradi te�je kr�itve voja�ke discipline zadr�i povi�anje v vi�ji ?in najmanj za dve in najve? za pet let od dneva, ko je izre?eni ukrep zaradi kr�itve voja�ke discipline dokon?en.
(5) Voja�ki osebi se ?in lahko odvzame, ?e je obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper voja�ke dol�nosti, varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, obrambno mo? dr�ave ali zoper ?love?nost in mednarodno pravo.
(6) Za predpisano voja�ko izobrazbo ali voja�ko izobra�evanje in usposabljanje iz prvega odstavka tega ?lena se �teje tudi ustrezno voja�ko �olanje ali usposabljanje v tujini.
(7) Minister pooblasti na?elnika general�taba in druge poveljnike za povi�anje pod?astnikov.
(8) Vlada podrobneje predpi�e pogoje in postopke za podeljevanje ?inov, povi�evanje vojakov, pod?astnikov in ?astnikov, zadr�anje povi�anja ter odvzem ?inov.

63.a ?len

(voja�ki uslu�benci, razredi in napredovanje)

(1) Voja�ki uslu�benci so ni�ji in vi�ji.
(2) Ni�ji voja�ki uslu�benci so razporejeni v razrede od I. do VIII., vi�ji pa v razrede od IX. do XV.
(3) Voja�ki uslu�benci se razporejajo na dol�nosti, dolo?ene s formacijo, za katere se ne zahteva voja�ka izobrazba.
(4) Za napredovanje voja�kih uslu�bencev se smiselno uporabljajo dolo?be prej�njega ?lena o povi�evanju pod?astnikov in ?astnikov, pri ?emer razrede in napredovanja za vi�je voja�ke uslu�bence potrjuje minister na predlog na?elnika general�taba, ostala napredovanja pa na?elnik general�taba. Vlada podrobneje predpi�e pogoje in postopke za dolo?anje razredov voja�kim uslu�bencem, napredovanje, zadr�anje v napredovanju in odvzem razreda.

5. Voja�ke �ole

64. ?len

(voja�ko izobra�evanje in usposabljanje)

(1) Ministrstvo organizira:
� �olo za pod?astnike;
� �olo za ?astnike;
� poveljni�ko-�tabno �olo;
� druge �ole in centre za voja�ko izobra�evanje in usposabljanje.
(2) V �ole iz prej�njega odstavka se lahko vpi�ejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno delo v stalni sestavi vojske.
(3) �ole za pod?astnike in ?astnike vojnih enot kandidati opravijo med slu�enjem voja�kega roka. Zanje ne velja prepoved ?lanstva v politi?nih strankah.
(4) V poveljni�ko-�tabni �oli se �olajo ?astniki stalne in vojne sestave.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega ?lena, se �ola za pod?astnike lahko organizira kot vi�je�olsko izobra�evanje, �ola za ?astnike kot visoko strokovno oziroma univerzitetno izobra�evanje in poveljni�ko �tabno usposabljanje kot podiplomski �tudij v skladu s splo�nimi predpisi. Pri izvajanju izobra�evanja pod?astnikov in ?astnikov v skladu s splo�nimi predpisi in v skladu s programom, lahko sodelujejo tudi �ole iz prvega odstavka tega ?lena. Ministrstvo lahko samostojno organizira vi�jestrokovno izobra�evanje pod?astnikov v skladu z zakonom.
(6) Voja�ke osebe se lahko za opravljanje dolo?enih voja�kih dol�nosti �olajo v tujini oziroma se tuje voja�ke osebe lahko �olajo na voja�kih �olah iz prvega odstavka tega ?lena.
(7) Priznavanje spri?eval in diplom iz prej�njega odstavka ter spri?eval in diplom iz �estega odstavka 63. ?lena tega zakona se opravi po postopkih, dolo?enih s splo�nimi predpisi. ?e postopka priznavanja spri?eval in diplom ni mogo?e opraviti po splo�nih predpisih, ga opravi posebna komisija ustreznih strokovnjakov, ki jo imenuje minister. Minister predpi�e postopek za delo komisije.
(8) Pogoje za vpis in programe za voja�ke �ole dolo?a minister.

6. Voja�ka policija

65. ?len

(naloge voja�ke policije)

(1) Voja�ka policija skrbi za voja�ki red in disciplino, varnost voja�kega prometa ter opravlja dolo?ena opravila v zvezi s prepre?evanjem, preiskovanjem in odkrivanjem kaznivih dejanj v vojski, varovanjem objektov in okoli�ev, ki so posebnega pomena za obrambo. Voja�ka policija lahko preiskuje kazniva dejanja v vojski, za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.
(2) Voja�ka policija skrbi tudi za varovanje voja�kih in civilnih oseb, ki opravljajo dol�nosti in dela v Slovenski vojski, ki so posebnega pomena za obrambo, voja�kih delegacij, poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v voja�kih poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoli�ih, ki so posebnega pomena za obrambo.
(3) Organizacija voja�ke policije se dolo?a s formacijo.
(4) Poveljniki enot voja�ke policije so podrejeni in odgovorni za svoje delo poveljnikom poveljstev ali enot, pri katerih se organizira voja�ka policija v skladu s prej�njim odstavkom.

66. ?len

(pravice in pooblastila voja�ke policije)

(1) Voja�ka policija ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, pravico in pooblastila, da:
1. opozarja ter ukazuje;
2. ugotavlja identiteto, napoti, vabi, privede, pridr�i, omeji gibanje ali odvzame prostost;
3. opravlja varnostne in protiteroristi?ne preglede, preglede prevoznih sredstev, prtljage ter objektov in njihovih okoli�ev, ki so posebnega pomena za obrambo;
4. zase�e predmete;
5. uporablja prisilna sredstva;
6. ureja in nadzoruje voja�ki promet;
7. zbira obvestila, od oseb zahteva podatke in ugotavlja istovetnost oseb in predmetov.
(2) Voja�ka policija lahko pridr�i voja�ko osebo, ki pod vplivom alkohola ali psihotropnih snovi moti javni red in mir ali voja�ko disciplino do iztreznitve, vendar ne dalj kot 24 ur.
(3) Pripadniki voja�ke policije vojne sestave imajo pravice in pooblastila voja�ke policije le, kadar opravljajo voja�ko slu�bo.
(4) Voja�ki policist pridobi pooblastila iz tega ?lena, ?e uspe�no opravi usposabljanje, ki ga predpi�e minister. Usposobljenost voja�kega policista se preverja vsake tri leta na na?in, ki ga dolo?i minister. Voja�ki policist, ki preizkusa usposobljenosti ne opravi uspe�no, izgubi pooblastila voja�kega policista in se razporedi na drugo dol�nost, ustrezno njegovi izobrazbi.

67. ?len

(obmo?je pristojnosti)

(1) Pravice in pooblastila iz prej�njega ?lena voja�ka policija uporablja le:
� v objektih in okoli�ih, ki so posebnega pomena za obrambo;
� na obmo?ju tabora, ?e je enota ali zavod izven voja�nice;
� zoper voja�ke osebe.
(2) Voja�ka policija lahko uporablja vozila s prednostjo in vozila za spremstvo.
(3) Pri urejanju voja�kega prometa v javnem prometu in pri varovanju oseb po tem zakonu voja�ka policija svoje delo usklajuje s policijo.
(4) Voja�ka policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, ?e uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske.

68. ?len

(ukrepanje voja�ke policije)

?e voja�ka policija v objektu ali okoli�u, ki je posebnega pomena za obrambo, oziroma na obmo?ju tabora pri kaznivem dejanju ali nepoobla�?enem zadr�evanju zaloti civilno osebo, o tem obvesti policijo. Zoper tako osebo voja�ka policija lahko uporabi le najnujnej�e ukrepe in prisilna sredstva, da jo pridr�i do prihoda policije oziroma uspe�no odvrne napad na mo�tvo, osebe ali objekte in premo�enje, ki jih varuje.

V. CIVILNA OBRAMBA

1. Ukrepi dr�avnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni

69. ?len

(naloge vlade)

(1) Vlada sprejema oceno ogro�enosti dr�ave pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni.
(2) Vlada sprejema obrambni na?rt dr�ave. Na?rt sestavljajo na?rt uporabe Slovenske vojske, na?rt vlade in ministrstev ter �taba Civilne za�?ite Republike Slovenije. Upravitelj obrambnega na?rta dr�ave je ministrstvo.
(3) Vlada podrobneje predpi�e postopek izdelave in vsebino obrambnih na?rtov ter na?rtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na podro?ju obrambe.

70. ?len

(naloge dr�avnih organov)

(1) Dr�avni organi v obrambnih na?rtih dolo?ijo svojo organizacijo in na?in dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti.
(2) Ministrstva so odgovorna za stanje priprav za delovanje v vojni na podro?jih iz njihove pristojnosti.
(3) Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen ureja zakon.
(4) Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo dr�avnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo predsednika republike, vlade in Dr�avnega zbora v vojnem stanju.

71. ?len

(organi lokalne samouprave)

(1) Ob?inski in pokrajinski organi dolo?ijo svojo organizacijo in na?in dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
(2) �upan oziroma predsednik pokrajine v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, ?e se ob?inski oziroma pokrajinski svet ne more sestati, in jih predlo�i v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(3) Ob?inam in pokrajinam lahko vlada v vojnem stanju nalo�i, da opravljajo dolo?ene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.
(4) �upan oziroma predsednik pokrajine lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dol�nost razporedijo ob?inski oziroma pokrajinski delavci, potrebni za delo v vojni.

72. ?len

(upravne zveze in varstvo prenosa podatkov)

(1) Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za dr�avne organe, gospodarske dru�be, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odlo?itvi vlade posebnega pomena za obrambo dr�ave, ter zveze sodelovanja med dr�avnimi organi in Slovensko vojsko.
(2) Upravne zveze se uporabljajo tudi za obve�?anje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje slu�be za opazovanje in obve�?anje.
(3) Za potrebe upravnih zvez se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez.
(4) Delovanje upravnih zvez v vojni zagotavljajo enote za zveze, ki jih po na?elih, ki veljajo za voja�ke enote, organizira ministrstvo. Za pripadnike teh enot se smiselno uporabljajo dolo?be tega zakona, ki urejajo pravice in dol�nosti voja�kih oseb.
(5) Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zavarovanje prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe.

2. Gospodarska obramba

73. ?len

(gospodarska obramba)

(1) Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odlo?itvi vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, dr�avnih organov in druge obrambne potrebe.
(2) Gospodarska obramba obsega tudi priprave dr�avnih in drugih organov za prepre?evanje gospodarskih in drugih ukrepov proti dr�avi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno mo?.
(3) Sestavni del gospodarske obrambe sta proizvodnja in promet z voja�kim oro�jem ter opremo.

74. ?len

(materialna in zdravstvena oskrba)

(1) Pristojni dr�avni organi na podlagi potreb Slovenske vojske, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju dolo?ijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni.
(2) Na podlagi potreb iz prej�njega odstavka pristojni dr�avni organi dolo?ijo, katere gospodarske dru�be, zavodi in druge organizacije bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kak�nem obsegu. Pristojni dr�avni organi z izbranimi gospodarskimi dru�bami, zavodi in drugimi organizacijami sklenejo pogodbe.
(3) Izbrane gospodarske dru�be, zavodi in druge organizacije so dol�ne v miru izvr�iti kadrovske in druge priprave za dolo?eno proizvodnjo in storitve v vojni. Priprave, ki presegajo njihovo redno dejavnost, financira dr�ava.
(4) Organi lokalne samouprave so dol�ni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni.
(5) Dr�avni organi iz drugega odstavka tega ?lena lahko uporabijo podatke o poslovnih subjektih za namene iz prvega odstavka tega ?lena, ki so zbrani z nacionalnim programom statisti?nih raziskovanj, za dolo?itev nosilcev proizvodnje in storitev v vojnem stanju.

75. ?len

(zagotovitev pogojev za delo v vojni)

Gospodarske dru�be, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odlo?itvi vlade posebnega pomena za obrambo dr�ave, ter organizacije iz prej�njega ?lena lahko predlagajo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da razporedi na delovno dol�nost potrebno �tevilo njihovih delavcev ter sredstev iz popisa, da bi lahko opravljale zahtevano proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju.

76. ?len

(racionirana preskrba in drugi ukrepi)

(1) Zaradi zagotavljanja oskrbe prebivalstva in drugih obrambnih potreb lahko vlada v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih dolo?ajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi:
� uvede racionirano preskrbo z dolo?enimi izdelki in storitvami ter dolo?i merila za njeno izvajanje;
� omeji prosto prodajo dolo?enih proizvodov in surovin;
� odredi obvezen odkup dolo?enih proizvodov;
� odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev;
� odredi posebne ukrepe za delovanje dolo?enih gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj.
(2) V vojnem stanju vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja prebivalcev na dolo?enih obmo?jih ter omeji ali prepove prost vstop in ?as bivanja tujcev v dr�avi. Evakuacijo prebivalcev vlada odredi praviloma po predhodnem mnenju �upana tiste lokalne skupnosti, na obmo?ju katere se evakuacija izvaja.
(3) Z razglasitvijo vojnega stanja pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz dr�ave le s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

77. ?len

(promet z voja�kim oro�jem in opremo)

(1) Voja�ko oro�je in opremo lahko prodaja, izva�a ali uva�a ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska dru�ba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje ministrstva.
(2) Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit voja�kega oro�ja in opreme ?ez dr�avno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva, ?e ni druga?e dolo?eno z mednarodno pogodbo.
(3) Dovoljenje iz prej�njega odstavka se zavrne v primeru:
� ?e bi bilo ogro�eno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije,
� ?e bi bili ogro�eni varnostni ali obrambni interesi Republike Slovenije,
� ?e bi se pospe�evalo ali omogo?alo oboro�ene spopade v dr�avi, ki je kon?ni uporabnik voja�kega oro�ja ali opreme,
� ?e obstaja utemeljen sum, da bo iz dr�ave uvoznice voja�ko oro�je ali oprema preprodana v tretjo dr�avo in bi bilo to v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi dr�ave.
(4) Ministrstvo lahko �e izdano dovoljenje iz drugega odstavka tega ?lena spremeni, odpravi ali razveljavi, ?e se po izdaji dovoljenja ugotovijo razlogi iz prej�njega odstavka. Ministrstvo lahko tudi brez obrazlo�itve zavrne izdajo dovoljenja zaradi razlogov iz prej�njega odstavka. V dovoljenju ministrstva se lahko v skladu s tem ?lenom dolo?ijo obveznosti, ki jih mora izpolniti izvoznik ali uvoznik voja�kega oro�ja ali opreme. V primeru, ?e je bila izdaja dovoljenja zavrnjena ali je bilo dovoljenje spremenjeno, odpravljeno ali razveljavljeno v skladu s tem zakonom, ni mogo?e uveljavljati od�kodninskih zahtevkov za �kodo, ki je bila komurkoli povzro?ena z izvajanjem tega zakona.
(5) Minister najmanj enkrat letno poro?a vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit voja�kega oro�ja in opreme.
(6) Vlada predpi�e, kaj se �teje za voja�ko oro�je in opremo.

78. ?len

(proizvodnja voja�kega oro�ja in opreme)

(1) Kdor �eli proizvajati voja�ko oro�je ali opremo, mora poleg izpolnjevanja pogojev, dolo?enih s splo�nimi predpisi, predhodno pridobiti soglasje ministrstva.
(2) Za proizvodnjo voja�kega oro�ja in opreme se �teje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov voja�kega oro�ja in opreme.
(3) Pogoje za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka prej�njega ?lena ter za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega ?lena predpi�e vlada.
(4) Ministrstvo v skladu s 74. ?lenom tega zakona dolo?i naloge gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij iz prej�njega in tega ?lena v vojnem stanju ter izda podrobnej�e predpise v zvezi s preizku�anjem, ozna?evanjem, transportom in skladi�?enjem voja�kega oro�ja in opreme.
(5) Minister predpisuje voja�ke standarde, ?e zakon ne dolo?a druga?e.
3. Psiholo�ka obramba in druge nevoja�ke oblike obrambe

79. ?len

(namen in obseg)

(1) Psiholo�ka obramba obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obve�?anje javnosti v vojnem stanju.
(2) Priprave psiholo�ke obrambe ureja vlada.
(3) Na?rt psiholo�ke obrambe je sestavni del obrambnega na?rta dr�ave.

80. ?len

(druge nevoja�ke oblike obrambe)

(1) Dr�avljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati razli?ne nevoja�ke oblike obrambe, kot so bojkot, sabota�a, nespo�tovanje odredb napadalca in druge.
(2) Dr�avljani se seznanjajo in usposabljajo za nevoja�ke oblike obrambe iz prej�njega odstavka na neobvezen na?in.
(3) Za usposabljanje iz prej�njega odstavka skrbijo ministrstva, vsako v okviru svojih pristojnosti.
(4) Dr�avni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevoja�ke oblike obrambe iz prvega odstavka tega ?lena.

81. ?len

(za�?ita in re�evanje)

(1) Za�?ito in re�evanje prebivalstva, �ivali, premo�enja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, slu�be, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru.
(2) Organom, slu�bam, enotam in organizacijam iz prej�njega odstavka v vojnem stanju ni dovoljeno nalagati nalog v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom.

VI. VODENJE IN NADZOR OBRAMBE DR�AVE

82. ?len

(Dr�avni zbor)

(1) Dr�avni zbor dolo?a temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti:
1. razglasi izredno stanje na predlog vlade, kadar velika in splo�na nevarnost ogro�a obstoj dr�ave, predvsem ?e grozi pove?ana nevarnost napada na dr�avo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost;
2. razglasi vojno stanje na predlog vlade, ?e je izvr�en napad na dr�avo oziroma dr�avo ali dr�ave, s katerimi je Republika Slovenija v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb;
3. odlo?i o uveljavitvi delovne in materialne dol�nosti v izrednem stanju, ki je razgla�eno zaradi pove?ane nevarnosti napada na dr�avo oziroma neposredne vojne nevarnosti;
4. odlo?i o splo�ni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, ?e je to razgla�eno zaradi pove?ane nevarnosti napada na dr�avo oziroma neposredne vojne nevarnosti, ki je nastala zaradi pove?ane nevarnosti napada na dr�avo ali dr�ave, s katerimi je Republika Slovenija v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb;
5. sprejema splo�ne dolgoro?ne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske;
6. preko pristojnega delovnega telesa dolo?a strate�ke smeri delovanja obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva kot sestavnega dela varnostno obve�?evalne dejavnosti dr�ave.
(2) �teje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odlo?itev o izvedbi splo�ne mobilizacije in uporabi Slovenske vojske. Ob pove?ani nevarnosti napada ali neposredni vojni nevarnosti skladu s tem zakonom oziroma ob napadu na dr�avo ali dr�ave, s katerimi je Republika Slovenija v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb, Dr�avni zbor lahko odlo?i o mobilizaciji in uporabi vojske tudi, ?e ne razglasi vojnega stanja.
(3) Dr�avni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe dr�ave neposredno in preko pristojnih delovnih teles.

83. ?len

(predsednik republike)

Predsednik republike na predlog vlade:
1. razglasi izredno stanje, ?e se Dr�avni zbor ne more sestati;
2. razglasi vojno stanje, ?e je izvr�en napad na dr�avo in ?e se Dr�avni zbor ne more sestati;
3. v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko mo?jo, ki se nana�ajo na obrambo, ?e se Dr�avni zbor ne more sestati;
4. odlo?i o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dol�nosti ter splo�ni mobilizaciji v izrednem stanju, ?e se Dr�avni zbor ne more sestati, v skladu s tem zakonom.

84. ?len

(vlada)

(1) Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje voja�ke ter civilne obrambe dr�ave.
(2) Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z voja�ko obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja.
(3) Vlada odlo?a o sodelovanju Slovenske vojske pri izvr�evanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah ter sprejema letne na?rte usposabljanja vojske izven dr�ave in tujih voja�kih enot v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami. Vlada odlo?a tudi o sodelovanju Slovenske vojske pri izvr�evanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z na?rti z dr�avo ali dr�avami, s katerimi je dr�ava v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb, pri ?emer pa ne more odlo?ati o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja ter o uporabi pripadnikov rezervne sestave, razporejenih v vojno sestavo vojske za voja�ko obrambo, ki je v pristojnosti Dr�avnega zbora.
(4) Za operativno usklajevanje voja�ke in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje za�?ite in re�evanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami Dr�avnega zbora v vojni, vlada imenuje dr�avni operativni �tab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki voja�ke in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno obve�?evalnih slu�b, varstva pred naravnimi in drugimi nesre?ami ter drugi.
(5) Odlo?itve in ukrepi, ki jih sprejme dr�avni operativni �tab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nana�ajo.
(6) Nacionalni center za krizno upravljanje, ki ga organizira ministrstvo, zagotavlja prostorske, tehni?ne, informacijske in telekomunikacijske pogoje za delo vlade ter dr�avnega operativnega �taba obrambe zlasti v vojnem in izrednem stanju.

84.a ?len

(obveznosti iz mednarodnih pogodb)

(1) Vlada lahko v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami zaradi obrambnih potreb:
1. dovoli uporabo zra?nega prostora za prelete zrakoplovov zavezni�kih dr�av, vklju?no z oboro�itvijo in izvidni�ko opremo;
2. dovoli tranzit voja�kih enot zavezni�kih dr�av po zraku, kopnem in morju, praviloma na podlagi na?ela vzajemnosti, ?e z mednarodno pogodbo ni druga?e dolo?eno.
(2) V miru lahko vlada na predlog ministra prizna pripadnikom oboro�enih sil drugih dr�av med njihovim bivanjem v Republiki Sloveniji enak status, kot ga priznava na podlagi mednarodnih pogodb pripadnikom oboro�enih sil zavezni�kih dr�av, ?e ne ogro�ajo varnosti Republike Slovenije.
(3) Vlada na predlog ministra odlo?a o namestitvi enot oboro�enih sil dr�av, s katerimi je dr�ava v zavezni�tvu na podlagi mednarodnih pogodb.
(4) Vlada na predlog ministra lahko dolo?i naloge in postopke za izvajanje nadzora zra?nega prostora, vklju?no z zrakoplovi oboro�enih sil zavezni�kih dr�av.

85. ?len

(nadzor nad obve�?evalno varnostno slu�bo in voja�ko policijo)

(1) Minister je dol�an omogo?iti stalen nadzor nad delom obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva in voja�ke policije delovnemu telesu Dr�avnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obve�?evalnih slu�b.
(2) Delovnemu telesu iz prej�njega odstavka minister v januarju po�lje za preteklo leto redno letno poro?ilo o delu obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva in voja�ke policije ter o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev.

VII. IN�PEKCIJA

86. ?len

(in�pektorat za obrambo)

(1) In�pekcijo na obrambnem podro?ju opravlja In�pektorat Republike Slovenije za obrambo, ki je organ v sestavi ministrstva. Za dolo?itev pravic in dol�nosti in�pektorjev za obrambo se poleg tega zakona uporablja tudi zakon, ki ureja in�pekcijski nadzor.
(2) In�pektorji za obrambo nadzirajo izvr�evanje predpisov na obrambnem podro?ju in pri tem zlasti:
� preverjajo stanje priprav civilne obrambe;
� preverjajo stanje in usposobljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost in mobilizacijo;
� preverjajo izvajanje voja�kega izobra�evanja in usposabljanja;
� preverjajo in ocenjujejo pripravljenost in delo voja�kih poveljstev, enot in zavodov;
� preverjajo opravljanje upravnih in strokovnih zadev na podro?ju obrambe.
(3) Glavni in�pektor za obrambo lahko za uresni?itev smotrov in�pekcije iz prej�njega odstavka odredi prakti?ni preizkus ali vajo. ?e vaja ali preizkus obsega tudi preverjanje mobilizacije, mora in�pektor predhodno pridobiti soglasje ministra. Glavnega in�pektorja za obrambo v skladu s tem zakonom imenuje vlada na predlog ministra brez interne ali javne objave.
(4) In�pektorji za obrambo se pri izvajanju in�pekcije izkazujejo s slu�benimi izkaznicami.
(5) Minister podrobneje predpi�e na?in in postopek za opravljanje in�pekcije na obrambnem podro?ju.

87. ?len

(in�pekcijski ukrepi)

(1) In�pektor iz prej�njega ?lena ima pri opravljanju in�pekcijskega nadzora v enotah, organih in organizacijah, v katerih opravlja in�pekcijski nadzor, poleg pooblastil, ki jih dolo?a zakon, ki ureja in�pekcijski nadzor, tudi pravico in dol�nost:
� nalo�iti, da se v dolo?enem roku ali na dolo?en na?in odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali neskladja s predpisi, na?rti ali akti vodenja in poveljevanja;
� odrediti, da se do odlo?itve pristojnega organa odstrani z dela delavec oziroma pripadnik vojne sestave, ki s svojim delom ogro�a varnost ljudi in premo�enja;
� odrediti, da se do odlo?itve pristojnega organa ustavijo dejanja ali aktivnosti, ki bi lahko ogro�ale ljudi ali premo�enje;
� predlagati uvedbo postopka za razre�itev z dela ali dol�nosti oziroma za ugotovitev odgovornosti.
(2) Zoper odlo?itev in�pektorja iz prej�njega odstavka je v roku 15 dni dovoljena prito�ba ministru. Prito�ba ne zadr�i izvr�itve nalo�enega ukrepa, ?e gre za ukrep iz druge ali tretje alinee prej�njega odstavka.

VIII. POKLICNO DELO NA OBRAMBNEM PODRO?JU

1. Sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi

88. ?len

(posebni pogoji)

(1) Za delavce na obrambnem podro?ju veljajo predpisi o javnih uslu�bencih, ?e s tem zakonom ni dolo?eno druga?e.
(2) Kdor �eli poklicno opravljati delo na obrambnem podro?ju, mora biti dr�avljan Republike Slovenije. Osebe z dvojnim dr�avljanstvom ne morejo poklicno opravljati dela na obrambnem podro?ju.
(3) Kdor �eli poklicno opravljati voja�ko slu�bo, mora poleg pogoja, dolo?enega v prej�njem odstavku, izpolnjevati �e naslednje pogoje:
� da je telesno in du�evno sposoben za poklicno opravljanje voja�ke slu�be in je odslu�il voja�ki rok;
� da ima ustrezno izobrazbo;
� da izjavi, da z dnem nastopa voja�ke slu�be ne bo ?lan nobene politi?ne stranke;
� da je varnostno preverjen in da ne obstaja varnostni zadr�ek v skladu s tem zakonom;
� da ni bil pravnomo?no obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol�nosti, in da ni bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kak�no drugo kaznivo dejanje v trajanju ve? kot treh mesecev;
� da praviloma ni starej�i od 25 let, ?e se �eli zaposliti kot vojak ali pod?astnik, oziroma 30 let, ?e se �eli zaposliti kot ?astnik.
(4) Za �enske slu�enje voja�kega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Pogoje iz druge, tretje, ?etrte in pete alinee prej�njega odstavka mora izpolnjevati tudi tisti, ki �eli kot civilna oseba poklicno opravljati delo v vojski.
(5) Ustrezna stopnja izobrazbe iz tretjega odstavka tega ?lena je za vojaka praviloma kon?ana srednja poklicna �ola, za pod?astnika srednja ali vi�ja �ola in za ?astnika najmanj visoka strokovna �ola.
(6) Delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splo�nih ali posebnih pogojev, dolo?enih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem podro?ju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokon?nosti akta o prenehanju delovnega razmerja. ?e delavec preneha izpolnjevati pogoje za poklicno delo na obrambnem podro?ju zaradi zdravstvenih razlogov, ima pravice po tem zakonu in splo�nih predpisih.
(7) ?e je bil delavec, ki poklicno opravlja voja�ko slu�bo oziroma kot civilna oseba dela v vojski, obsojen zaradi kaznivega dejanja oziroma na kazen iz pete alinee tretjega odstavka tega ?lena, mora sodi�?e pravnomo?no sodbo poslati ministrstvu. Delavcu v tem primeru preneha delovno razmerje z dnem vro?itve ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomo?ne sodbe.
(8) Ministrstvo vodi skupno kadrovsko evidenco za delavce na obrambnem podro?ju v skladu s splo�nimi predpisi in tem zakonom.
(9) Minister dolo?i kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz prve alinee tretjega odstavka tega ?lena.
(10) Kdor nima odslu�enega voja�kega roka iz tretjega odstavka tega ?lena, mora opraviti predhodno temeljno voja�ko strokovno usposabljanje v trajanju najmanj treh mesecev, v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ?e ta zakon ne dolo?a druga?e. Kdor ne opravi uspe�no temeljnega voja�ko strokovnega usposabljanja, se mu pogodba o zaposlitvi prekine.

89. ?len

(sklenitev delovnega razmerja brez objave)

(1) Delovno razmerje na obrambnem podro?ju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta:
� uradnikov oziroma strokovno tehni?nih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptoza�?ite in protielektronske za�?ite, tehni?ne za�?ite, voja�ke, razvojne, obve�?evalne in protiobve�?evalne ter varnostne naloge;
� poveljnikov voja�kih teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali vi�jih polo�ajev;
� voja�kih oseb, ki opravljajo operativne dol�nosti v vojski;
� in�pektorjev na obrambnem podro?ju, ki morajo izpolnjevati pogoje, dolo?ene s splo�nimi predpisi, in posebne pogoje, dolo?ene s tem zakonom.
(2) Delovna mesta iz prej�njega odstavka se dolo?ijo s sistemizacijo in formacijo.

90. ?len

(�tipendisti za delo v vojski)

(1) �tipendisti, ki imajo sklenjeno �tipendijsko pogodbo z ministrstvom, po �olanju opravijo voja�ki rok v skladu z zakonom.
(2) �tipendisti iz prej�njega odstavka po kon?anem �olanju in odslu�enem voja�kem roku z ministrstvom sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske.
(3) �tipendist, ki po svoji volji ne sklene pogodbe o zaposlitvi iz prej�njega odstavka, mora ministrstvu vrniti prejemke, ki jih je prejel v ?asu �tipendiranja in slu�enja voja�kega roka, v ?asu, ki je enak ?asu �tipendiranja in opravljanja voja�kega roka.
(4) Prejemke, ki jih je �tipendist prejel med slu�enjem voja�kega roka, je dol�an v primeru iz prej�njega odstavka vrniti v vi�ini, ki presega prejemke drugih voja�kih obveznikov med slu�enjem voja�kega roka.

91. ?len

(omejitve)

(1) Delavec na obrambnem podro?ju ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju voja�ke slu�be ali dela, ki bi �kodovalo ugledu ministrstva ali vojske oziroma dela, ki ni zdru�ljivo z dejavnostjo ministrstva.
(2) Ne glede na dolo?bo prej�njega odstavka, sme delavec na obrambnem podro?ju poleg svojega dela opravljati dela v gospodarskih dru�bah ali opravljati enaka oziroma podobna dela, kot jih opravlja na svojem delovnem mestu, pri drugem organu ali organizaciji le s pisnim soglasjem ministra. Pisnega soglasja ministra ni treba pridobiti delavcem za opravljanje znanstvenega, pedago�kega ali publicisti?nega dela oziroma delavcem za nepoklicno opravljanje dela v kulturnih, umetni�kih, �portnih, humanitarnih in drugih dru�tvih ter organizacijah.
(3) Dela iz prvega odstavka tega ?lena dolo?i minister.
(4) Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega ?lena vlada dolo?i odstotek pove?anja osnovne pla?e delavcem na obrambnem podro?ju v skladu s splo�nimi predpisi.

92. ?len

(pogodba o zaposlitvi)

(1) Kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje voja�ke slu�be, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri ?emer se zagotavlja enake mo�nosti za mo�ke in �enske, in sicer kot kandidat:
� za pod?astnika in ?astnika oziroma voja�kega uslu�benca za nedolo?en ?as ali dolo?en ?as do deset let, ki se lahko podalj�uje za enako ?asovno obdobje;
� za vojaka do deset let in se lahko podalj�uje za enako ?asovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti.
(2) Kandidat, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prej�njega odstavka, mora uspe�no opraviti voja�ko strokovno usposabljanje, in sicer:
� kandidat za vojaka � predpisano osnovno voja�ko strokovno usposabljanje v enem letu od sklenitve pogodbe;
� kandidat za pod?astnika � �olo za pod?astnike v enem letu od sklenitve pogodbe;
� kandidat za ?astnika � �olo za ?astnike v dveh letih od sklenitve pogodbe;
� kandidat za voja�kega uslu�benca � osnovno usposabljanje za delo v vojski v enem letu od sklenitve pogodbe.
(3) ?e kandidat iz prej�njega odstavka voja�ko strokovnega usposabljanja ne opravi uspe�no, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v roku 30 dni od datuma, dolo?enega za zaklju?ek usposabljanja.
(4) Uspe�no zaklju?ena �ola za pod?astnike oziroma za ?astnike se �teje kot opravljen strokovni upravni izpit oziroma dr�avni izpit iz javne uprave. V programih �ole za pod?astnike in �ole za ?astnike morajo biti smiselno zajete vsebine, ki jih zakon dolo?a za opravljanje strokovnega upravnega izpita oziroma dr�avnega izpita iz javne uprave za javne uslu�bence. Uspe�no opravljeno osnovno voja�ko strokovno usposabljanje za vojaka se �teje kot pogoj za poklicno delo v Slovenski vojski in kandidatom ni treba opravljati �e strokovnega izpita.
(5) Kandidat, ki je uspe�no opravil �olo za pod?astnike ali ?astnike, organizirano kot vi�je�olsko ali visokostrokovno oziroma univerzitetno izobra�evanje, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi brez dodatnih pogojev, dolo?enih v drugem odstavku tega ?lena. Sta�iranje v Slovenski vojski se mu v�teva v pripravni�ko dobo.
(6) Kandidatu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za poklicno opravljanje voja�ke slu�be, se v pripravni�ko dobo v�teva tudi ?as sta�iranja v voja�kih enotah med �olanjem oziroma �tudijem.
(7) Kandidati za pod?astnike in ?astnike ne morejo samostojno opravljati formacijskih dol�nosti, dokler ne opravijo �ol iz drugega odstavka tega ?lena.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega ?lena, se lahko za opravljanje dolo?enih formacijskih dol�nosti sklene pogodba o zaposlitvi za ?as, kraj�i od desetih let. S formacijo se v tem primeru dolo?ita vrsta in obseg voja�ko strokovnega usposabljanja ter dol�nosti, za katere se izjemoma ne zahteva odslu�en voja�ki rok.
(9) Pogodbo o zaposlitvi iz prvega in prej�njega odstavka lahko sklene tudi vojak, ki slu�i voja�ki rok, in ki po izteku voja�kega roka nadaljuje z delom v vojski kot pripadnik stalne sestave.
(10) Pogodba o zaposlitvi za vojaka, pod?astnika, ?astnika ali voja�kega uslu�benca se sklene v pisni obliki in mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, datumu nastopa dela in ?asu trajanja delovnega razmerja. Pogodba lahko vsebuje �e druge pravice in obveznosti delavca, lahko pa glede teh napotuje na uporabo zakona oziroma na splo�ne akte ministrstva. V pogodbi o zaposlitvi se dolo?i tudi obveznost opravljanja temeljnega voja�ko strokovnega usposabljanja, ?e kandidat nima odslu�enega voja�kega roka.
(11) Voja�ki osebi preneha delovno razmerje na obrambnem podro?ju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splo�nih predpisih, ne glede na ?as, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem se upo�teva tudi zavarovalna doba s pove?anjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Voja�ka oseba ima ob prenehanju delovnega razmerja na obrambnem podro?ju pravico do odpravnine kot ob upokojitvi po splo�nih predpisih. Odlo?bo o prenehanju delovnega razmerja izda minister in je dokon?na.

93. ?len

(pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe)

(1) Med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ima pripadnik stalne sestave:
� dol�nost, da se udele�uje dopolnilnega voja�ko strokovnega usposabljanja po predpisanih programih;
� pravico, da opravi osnovno ali dopolnilno voja�ko strokovno usposabljanje po programih, ki niso obvezni, ?e izpolnjuje zahtevane pogoje.
(2) Pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi iz prvega odstavka prej�njega ?lena enostransko odpove, pri ?emer mora glede na ?as trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmeren del stro�kov osnovnega voja�ko strokovnega usposabljanja, ?e je pogodbo odpovedal pred iztekom desetih let. Sorazmeren del stro�kov osnovnega voja�ko strokovnega usposabljanja mora vrniti tudi pripadnik stalne sestave, ki pred?asno enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi iz osmega odstavka prej�njega ?lena. Povra?ila stro�kov usposabljanja je pripadnik opro�?en v vsakem primeru, ?e je moral pogodbo o zaposlitvi odpovedati zaradi zdravstvenih razlogov. Sorazmeren del stro�kov osnovnega in dopolnilnega voja�ko strokovnega izobra�evanja in usposabljanja mora vrniti tudi pripadnik stalne sestave, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za dolo?en oziroma nedolo?en ?as, pa mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov. Sorazmerni del stro�kov se pri pripadniku stalne sestave, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedolo?en ?as, ugotavlja kot ?e bi pripadnik pogodbo o zaposlitvi sklenil za dolo?en ?as desetih let. Povra?ila sorazmernega dela stro�kov je pripadnik stalne sestave opro�?en, ?e je v ministrstvu delal najmanj 15 let.
(3) Vojak, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prvega odstavka prej�njega ?lena, ima po izteku pogodbeno dogovorjenega roka, ?e zaradi starosti pogodbe ne more podalj�ati, pravico do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali v drugem dr�avnem organu. Razporeditev na ustrezno delovno mesto mu je potrebno ponuditi pisno, in sicer najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka.
(4) ?e v ministrstvu ali v drugem dr�avnem organu ni prostih del iz prej�njega odstavka, ima vojak pravico do usposobitve za civilni poklic in pravico do odpravnine, ?e je delal v ministrstvu najmanj 15 let. Pravico do usposobitve za civilni poklic in pravico do odpravnine ima tudi vojak, ki je delal v ministrstvu najmanj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podalj�ati zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja.
(5) Pravico do usposobitve za civilni poklic iz prej�njega odstavka obsega pokritje stro�kov �olanja ali prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ali druge vrste usposabljanja, ki traja najve? tri leta po dopolnitvi 45. leta starosti. Medsebojne pravice in obveznosti med ministrstvom in upravi?encem iz tega odstavka se uredijo s posebno pogodbo.
(6) Odpravnina iz ?etrtega odstavka tega ?lena se izpla?a v vi�ini polovice povpre?ne pla?e voja�ke osebe v zadnjih �estih mesecih za vsako leto dela v ministrstvu.
(7) ?e vojak odkloni razporeditev iz tretjega odstavka tega ?lena, mu po izteku pogodbeno dogovorjenega roka ne pripada pravica do usposobitve za civilni poklic in ne pravica do odpravnine.
(8) Pravico do prerazporeditve, usposobitve za civilni poklic in do odpravnine po izteku pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem ?lenom, ima tudi pod?astnik ali ?astnik, ki je delal v ministrstvu najmanj 20 let.
(9) Pripadnik stalne sestave, ki mu je zaradi posledic po�kodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznana invalidnost, se razporedi na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v drug dr�avni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmo�nosti oziroma se mu omogo?i poklicna rehabilitacija. ?e prerazporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v drug dr�avni organ ni mo�na, oziroma poklicna rehabilitacija ni smotrna, se pripadnika stalne sestave za?asno, najdalj do pet let, razporedi na formacijsko dol�nost izven operativnih enot. V ?asu za?asne razporeditve obdr�i pla?o, ki jo je imel pred razporeditvijo.
(10) Pripadniku stalne sestave iz prej�njega odstavka, ki ga niti v petih letih ni mogo?e prerazporediti na preostali delovni zmo�nosti ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali v drug dr�avni organ, preneha delovno razmerje v ministrstvu. Pripadnik stalne sestave ima v tem primeru pravico do odpravnine v vi�ini zadnjih �estih povpre?nih pla? ter pravice iz naslova zavarovanja za ?as brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolo?ene s splo�nimi predpisi. Odlo?ba o prenehanju delovnega razmerja, ki jo izda minister, je dokon?na.
(11) Pri imenovanju v ?in ali razred ter povi�evanju in napredovanju voja�kih oseb se uporablja postopek, dolo?en s tem zakonom. Usposobljenost in uspe�nost dela voja�kih oseb se ocenjuje s slu�beno oceno v skladu s pravili slu�be in kriteriji, ki jih predpi�e minister.

94. ?len

(odpoved pogodbe o zaposlitvi)

(1) Ministrstvo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru:
� ?e preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. ?lena tega zakona ali se ne udele�uje obveznih oblik dopolnilnega voja�ko strokovnega usposabljanja;
� ?e je imel negativno slu�beno oceno dvakrat zaporedoma;
� ?e je kr�il voja�ko disciplino;
� ?e preneha potreba po dol�nosti, ki jo opravlja, ali ?e se zmanj�a stalna sestava, pa ni mogo?a njegova razporeditev na drugo delo.
(2) Zmanj�anje stalne sestave oziroma ukinitev dolo?enih enot se opredeli s splo�nim dolgoro?nim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske oziroma z aktom o obsegu in strukturi Slovenske vojske, ki ga sprejme vlada za uresni?evanje splo�nega dolgoro?nega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske.
(3) ?e vzrok za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani pripadnika, mu pripadajo pravice iz tretjega odstavka prej�njega ?lena oziroma pravica do odpravnine iz �estega odstavka prej�njega ?lena, ne glede na ?as trajanja pogodbe, ?e je to zanj ugodneje kot po splo�nih predpisih.
2. Pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe o zaposlitvi

95. ?len

(?rtan)

96. ?len

(posebni delovni pogoji)

(1) Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem podro?ju, je po odlo?itvi nadrejenega dol�an zaradi potreb slu�be opravljati delo v posebnih delovnih pogojih.
(2) Za posebne delovne pogoje iz prej�njega odstavka se �teje delo v delovnem ?asu, ki je za delavce manj ugoden, in delo v manj ugodnih delovnih pogojih ali z dodatnimi obremenitvami, in sicer:
1. delo v neenakomernem delovnem ?asu;
2. izmensko delo;
3. delo v deljenem delovnem ?asu;
4. no?no delo;
5. delo preko polnega delovnega ?asa;
6. delo ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom dolo?enih dela prostih dnevih;
7. de�urstvo kot redna oblika dela oziroma de�urstvo, ki se odreja izjemoma;
8. pripravljenost za delo oziroma dosegljivost;
9. opravljanje nujnih del na dol�nostih, ki niso kadrovsko zasedene, poleg svojega rednega dela;
10. opravljanje stra�e;
11. delo v terenskih razmerah na dolo?enem kraju in ?asu;
12. bivanje v voja�ki enoti ali zavodu oziroma drugem dolo?enem mestu;
13. izraba ali prekinitev dopusta v skladu s slu�benimi potrebami.
(3) ?e delavec med de�urstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se ?as dejanskega dela �teje za delo v podalj�anem delovnem ?asu, ?e s tem zakonom ni dolo?eno druga?e.
(4) ?e opravljeno delo delavca presega predpisano mese?no oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika �teje kot delo preko polnega delovnega ?asa, ki lahko traja najve? 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, ?e ni bilo mogo?e delovnega ?asa razporediti skladno s tem zakonom.
(5) Zaradi opravljanja dela v posebnih delovnih pogojih se delavcu pla?a pove?a v skladu s splo�nimi predpisi.

97. ?len

(delovni ?as)

(1) Polni delovni ?as v ministrstvu ne sme biti dalj�i od 40 ur v tednu in ne kraj�i kot 36 ur na teden. Za?etek in konec delovnega ?asa v vojski se dolo?a s pravili slu�be v Slovenski vojski.
(2) Minister na predlog na?elnika general�taba lahko dolo?i formacijske dol�nosti v vojski, na katerih zaradi ve?je nevarnosti za po�kodbe in zdravstvene okvare traja polni delovni ?as manj kot 36 ur na teden.
(3) Dnevna delovna obveznost praviloma traja najve? 12 ur. Minister lahko odredi, da se na posameznih delovnih mestih ali formacijskih dol�nostih na predlog na?elnika general�taba predpisana ?asovna omejitev dnevne delovne obveznosti upo�teva kot povpre?na omejitev v obdobju, ki ne sme biti dalj�e kot �est mesecev.
(4) Minister lahko odredi, da se na posameznih delovnih mestih ali formacijskih dol�nostih na predlog na?elnika general�taba, predpisan dnevni in tedenski po?itek v minimalnem trajanju v primeru izmenskega dela zagotavlja v obdobju, ki ne sme biti dalj�e kot �est mesecev.
(5) Upo�tevanje ?asovne omejitve dnevne delovne obveznosti in zagotavljanje dnevnega ter tedenskega po?itka iz tretjega in ?etrtega odstavka tega ?lena se lahko odredi:
� ?e je to potrebno zaradi nemotenega ali neprekinjenega delovanja oboro�itvenega, nadzornega ali telekomunikacijskega sistema ali varovanja dolo?enega objekta ali obmo?ja;
� zaradi zagotavljanja stalne ali povi�ane pripravljenosti vojske ali obrambnega sistema;
� ?e gre za izvedbo voja�kega strokovnega usposabljanja ali vaj, ki trajajo dalj ?asa;
� ?e gre za izvajanje mednarodnih obveznosti.

97.a ?len

(razporejanje delovnega ?asa)

(1) Razporeditev in pogoje za za?asno prerazporeditev delovnega ?asa dolo?i minister oziroma na?elnik general�taba za vojsko.
(2) Pri enakomerni razporeditvi polni delovni ?as ne sme biti razporejen na manj kot �tiri dni v tednu.
(3) Delavec mora biti obve�?en o za?asni prerazporeditvi delovnega ?asa praviloma najmanj en dan pred prerazporeditvijo.

97.b ?len

(neenakomerna razporeditev dela)

(1) Zaradi narave ali organizacije dela je lahko delovni ?as neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter za?asni prerazporeditvi polnega delovnega ?asa, delovni ?as ne sme trajati ve? kot 56 ur na teden in ne manj kot �tiri ure na dan.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter za?asni prerazporeditvi delovnega ?asa se upo�teva polni delovni ?as kot povpre?na delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti dalj�e kot �est mesecev.
(3) Delo v neenakomernem delovnem ?asu oziroma v izmenah vklju?uje opravljanje delovne obveznosti v deljenem delovnem ?asu, ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in no?nem ?asu, s prerazporeditvijo v okviru dolo?ene redne mese?ne oziroma letne delovne obveznosti.
(4) Za delo v izmenah se �teje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali no?nem ?asu. Za delo v izmenah se �teje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur po?itka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo opravlja dopoldne, popoldne in v no?nem ?asu, vendar ne v enakomernem zaporedju.
(5) ?e se delo opravlja v izmenah ali v turnusu, mora ministrstvo zagotoviti njihovo periodi?no izmenjavo.

97.c ?len

(delo pono?i)

(1) Delavec na obrambnem podro?ju, ki dela pono?i vsaj tri ure svoje redne dnevne delovne obveznosti, oziroma delavec, ki dela pono?i tretjino polnega delovnega ?asa svoje letne delovne obveznosti, ima pravico do posebnega varstva.
(2) ?e bi se delavcu iz prej�njega odstavka po mnenju zdravni�ke komisije zaradi dela pono?i lahko poslab�alo zdravstveno stanje, ga mora ministrstvo razporediti na ustrezno delo v dopoldanskem ali popoldanskem ?asu v skladu z njegovo splo�no in voja�ko izobrazbo.

97.? ?len

(stra�a)

(1) Stra�e trajajo praviloma nepretrgoma 24 ur.
(2) Voja�kim osebam, ki opravljajo stra�arsko slu�bo, se �teje, kot da delajo v deljenem delovnem ?asu. ure, v katerih ne opravljajo dejanskega dela, se ne �tejejo v delovni ?as, ampak se �tejejo kot pripravljenost za delo na delovnem mestu.
(3) Dnevna delovna obveznost med stra�o ne sme presegati 12 ur. V primeru izrednega dogodka oziroma zaradi dokon?anja za?ete naloge, se lahko voja�ki osebi delovni ?as izjemoma podalj�a, pri tem pa se ure, ki jih opravi po �e opravljenih 12 urah dejanskega dela, �tejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega ?asa.
(4) Opravljanje stra�arske slu�be lahko traja neprekinjeno do najve? sedem dni. Voja�ke osebe imajo pravico do prekinitve za po?itek na kraju, kjer se opravlja stra�a, s tem, da se jim v redni delovni ?as �teje 12 ur, preostalih 12 ur pa kot pripravljenost za delo.

97.d ?len

(de�urstva)

(1) Voja�kim osebam, ki opravljajo de�urstvo v skladu s pravili slu�be v Slovenski vojski, se ure de�urstva �tejejo v ure tedenske oziroma mese?ne delovne obveznosti. Dnevna delovna obveznost med de�urstvom ne sme presegati 12 ur.
(2) V primeru izrednega dogodka oziroma zaradi dokon?anja za?ete naloge med de�urstvom iz prej�njega odstavka, se lahko delovni ?as izjemoma podalj�a, pri tem pa se ure, ki jih voja�ka oseba opravi po �e opravljenih 12 urah �tejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega ?asa.

97.e ?len

(pripravljenost za delo)

(1) Pripravljenost za delo je ?as, v katerem mora biti delavec, ki dela na obrambnem podro?ju, v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na dolo?enem kraju ali na domu.
(2) Pripravljenost za delo se ne v�teva v �tevilo ur tedenske oziroma mese?ne delovne obveznosti. V primeru, ?e mora delavec v ?asu pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure dejanskega dela v�tevajo v �tevilo ur tedenske oziroma mese?ne delovne obveznosti.
(3) Minister dolo?i primere in na?in izvajanja pripravljenosti za delo v delovnih prostorih, na dolo?enem kraju ali na domu. Primere in na?in izvajanja pripravljenosti za delo v vojski dolo?i na?elnik general�taba.
(4) Pripravljenost za delo na dolo?enem kraju je izena?ena s pripravljenostjo za delo na delovnem mestu.

97.f ?len

(odmor, dnevni in tedenski po?itek)

(1) Delavec na obrambnem podro?ju, ki dela kraj�i delovni ?as v skladu s 96. ?lenom tega zakona, vendar ve? kot �tiri ure dnevno, ima pravico do odmora med delovnim ?asom, ki je v sorazmerju z dol�ino dela. Dol�ina odmora se pri neenakomerni ali za?asni prerazporeditvi delovnega ?asa dolo?i sorazmerno dol�ini dnevnega delovnega ?asa.
(2) Delavec ima praviloma med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do po?itka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. V obdobju sedmih zaporednih dni ima poleg pravice do dnevnega po?itka praviloma tudi pravico do po?itka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
(3) ?e mora delavec zaradi slu�benih potreb, varnostnih razmer, nemotenega opravljanja zadev civilne obrambe ali izvajanja materialne in zdravstvene oskrbe vojske oziroma nemotenega izvajanja voja�kega izobra�evanja in usposabljanja na dan tedenskega po?itka delati, se mu zagotovi tedenski po?itek v teko?em ali naslednjem mesecu.

97.g ?len

(letni dopust)

(1) Delavec na obrambnem podro?ju ima pravico do letnega dopusta najmanj 20 delovnih dni, ne glede na to, ali dela polni delovni ?as ali kraj�i delovni ?as od polnega.
(2) Kriterije za dolo?itev dol�ine letnega dopusta predpi�e minister, in sicer tako, da se dopust glede na delovno dobo lahko pove?a do 25 dni, za zahtevnost dela za najve? pet dni, za delovno uspe�nost do tri dni, zaradi delovnih pogojev do deset dni in zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti do pet dni.
(3) Voja�kim kontrolorjem letenja in ?lanom posadk voja�kih zrakoplovov, voja�kim pirotehnikom in voja�kim potaplja?em pripada za ohranjanje telesne psihofizi?ne pripravljenosti, poleg dopusta iz prej�njega odstavka, �e dodaten dopust 15 dni. Pogoje in na?in izrabe dodatnega dopusta dolo?i minister.

97.h ?len

(izraba dopusta)

(1) Letni dopust lahko delavec na obrambnem podro?ju izrabi praviloma v teko?em letu glede na slu�bene potrebe in opravljanje nalog iz pristojnosti ministrstva ter z upo�tevanjem njegove �elje. En dan letnega dopusta lahko delavec praviloma izrabi na tisti dan, ki ga sam dolo?i.
(2) Zaradi narave ali organizacije dela se lahko izraba dopusta dolo?i v dolo?enem ?asovnem obdobju, praviloma v skladu z letnim na?rtom. Zaradi bolj�e organizacije dela in smotrnej�e razporeditve delavcev glede na njihove delovne obremenitve lahko minister odredi kolektivni dopust, praviloma z letnim na?rtom. Kolektivni dopust v vojski odredi na?elnik general�taba, praviloma z letnim na?rtom dela.
(3) Delavci, ki niso izrabili letnega dopusta do konca koledarskega leta, ga lahko izrabijo do 30. junija naslednjega leta. Letni dopust, ki ni bil izrabljen v teko?em letu zaradi sodelovanja pri izvajanju mednarodnih obveznosti ali voja�ke slu�be izven dr�ave oziroma drugih razlogov na strani delodajalca, se lahko izrabi v naslednjem koledarskem letu.

98. ?len

(za?asna razporeditev na drugo delo)

(1) Pripadnik stalne sestave je lahko za?asno razporejen zaradi slu�benih potreb na drugo ali ni�je ovrednoteno delovno mesto ali na delo v drug kraj do enega leta.
(2) Pripadnik stalne sestave iz prej�njega odstavka obdr�i enako pla?o, kot jo je imel pred razporeditvijo, ?e je zanj to ugodneje.
(3) Pripadnik stalne sestave je lahko za?asno razporejen zaradi slu�benih potreb v za?asno skupino ali enoto oziroma na drugo formacijsko dol�nost v skladu s pravili slu�be.
(4) Pripadnik stalne sestave v ?asu za?asne razporeditve zadr�i vse pravice, pridobljene na formacijski dol�nosti, ?e je trajanje razporeditve do 30 dni. Za za?asne razporeditve nad 30 dni pa pridobi pravice iz nove formacijske dol�nosti, ?e je to zanj ugodneje. Dol�an je spo�tovati red in delovne programe, ki veljajo za za?asno skupino, enoto oziroma formacijsko dol�nost, na katero je razporejen.
(5) O za?asni razporeditvi iz tretjega odstavka tega ?lena odlo?ajo z akti poveljevanja:
� poveljnik bataljona ali njemu enake enote, ?e traja razporeditev do deset dni;
� poveljnik brigade ali njej enake enote oziroma poveljnik voja�ko teritorialnega poveljstva, ?e traja razporeditev do 30 dni;
� poveljnik operativne ravni, ?e traja razporeditev do �estih mesecev;
� na?elnik general�taba, ?e traja razporeditev do enega leta.
(6) Za slu�bene potrebe iz prvega in tretjega odstavka tega ?lena se �teje:
� nadome�?anje druge voja�ke osebe ali delavca, ki je odsoten s formacijske dol�nosti oziroma delovnega mesta, ne glede na vzrok odsotnosti;
� izvr�evanje nalog ali del, ki so nujna ali jih je treba opraviti v dolo?enem ?asu oziroma vplivajo na pripravljenost vojske;
� popolnitev ali dopolnitev formacijske dol�nosti, za katere je popolnitev predvidena z organizacijskim ukazom ali je nujna za delo oziroma uporabo poveljstva ali enote;
� popolnitev formacijskih dol�nosti, ki so nujne za izvajanje voja�ko strokovnega usposabljanja ali vzpostavitev neprekinjene linije poveljevanja;
� napotitev na izobra�evanje ali usposabljanje zaradi pridobitve predpisanih ali drugih strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje dolo?enih formacijskih dol�nosti;
� popolnitev za?asnih skupin ali enot.
(7) Pripadnik stalne sestave je lahko za?asno razporejen nad 30 dni zaradi istega razloga samo dvakrat zaporedoma.
(8) Akt poveljevanja o za?asni razporeditvi mora biti pripadniku stalne sestave vro?en praviloma sedem dni pred dnem za?asne razporeditve na drugo delo ali formacijsko dol�nost, ?e gre za razporeditev nad 30 dni.

98.a ?len

(razporeditev na drugo formacijsko dol�nost)

(1) Pripadnik stalne sestave je zaradi slu�benih potreb lahko razporejen na drugo formacijsko dol�nost ali v drug kraj za nedolo?en ?as. O tem odlo?i na?elnik general�taba. O razporeditvah voja�kih oseb s ?inom brigadir ali vi�jim, odlo?i minister na predlog na?elnika general�taba.
(2) V skladu s prej�njim odstavkom se lahko razporedi pripadnika stalne sestave na formacijsko dol�nost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo vi�ji ?in, kot je njegov osebni ?in. Pri tem se upo�teva tudi slu�bena ocena zadnjih dveh let.
(3) Zoper akt o razporeditvi iz prvega in drugega odstavka tega ?lena lahko pripadnik stalne sestave vlo�i ugovor po slu�beni poti. Ugovor ne zadr�i izvr�itve akta.
(4) Za slu�bene potrebe iz prvega odstavka tega ?lena se �teje:
� popolnitev ali dopolnitev formacijskih dol�nosti, za katere je popolnitev predvidena z organizacijskim ukazom, oziroma ki je potrebna za delo poveljstva ali enote;
� popolnitev formacijskih dol�nosti, ki so nepopolnjene, pa je njihova popolnitev predvidena s pripadniki stalne sestave;
� popolnitev formacijskih dol�nosti, s katerimi se vzpostavlja neprekinjena linija poveljevanja.
(5) Pripadniku stalne sestave, ki se zaradi slu�benih potreb razporedi v kraj, ki je oddaljen ve? kot 60 km od kraja bivanja, ministrstvo zagotovi primerno nastanitev, ?e je to mogo?e. Vojakom se praviloma zagotavlja nastanitev v voja�kih objektih.
(6) Pripadnik stalne sestave, ki je razporejen ali prerazporejen zaradi slu�benih potreb, ima pravico do povra?ila prevoznih stro�kov, pravico do nadomestila za lo?eno �ivljenje oziroma pravico do povra?ila selitvenih stro�kov v skladu s predpisi.

98.b ?len

(zavarovanje in pravna pomo?)

(1) Ministrstvo zavaruje pripadnike stalne sestave in druge voja�ke osebe v ?asu opravljanja voja�ke slu�be v miru oziroma dolo?ene delavce obve�?evalno varnostne slu�be za primer nesre?e pri delu, katere posledica je trajna izguba splo�ne delovne zmo�nosti ali smrt.
(2) Ministrstvo zagotovi pravno pomo? pripadniku vojske ali delavcu ministrstva, zoper katerega je uveden kazenski ali od�kodninski postopek zaradi opravljanja voja�ke ali druge slu�be, ?e jo je po oceni ministrstva opravljal v skladu s predpisi in pravili slu�be.

98.c ?len

(pla?a za delo izven dr�ave)

(1) Pripadniku, ki v miru opravlja voja�ko slu�bo oziroma slu�bo izven dr�ave pri izvr�evanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, pripada pla?a z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpi�e vlada.
(2) Pripadniku iz prej�njega odstavka se pla?a obra?una po osnovah in dodatkih, kot ?e bi delal v povpre?ju 174 ur mese?no. ?e pripadnik opravlja slu�bo izven dr�ave le ob?asno ali nekaj dni, sicer pa opravlja redno slu�bo, mu pripada pla?a za dejanske dneve dela izven dr�ave, pri ?emer ti dnevi ne vplivajo na opravljeno redno mese?no delo v dr�avi.
(3) S pripadnikom iz prvega odstavka tega ?lena se praviloma sklene posebna pogodba, s katero se uredijo njegove pravice in dol�nosti za ?as opravljanja slu�be v drugi dr�avi. Posebne pogodbe se praviloma ne sklepa, ?e gre za sodelovanje enote na voja�kih vajah ali drugih oblikah usposabljanja in urjenja. Pripadnik mora biti za ?as opravljanja slu�be v drugi dr�avi posebej zavarovan za primer po�kodbe ali smrti.
(4) Po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja oziroma po sprejemu odlo?itve o uporabi vojske za voja�ko obrambo v skladu s tem zakonom, pripadniku stalne sestave pripada pla?a brez dodatkov zaradi posebnih pogojev dela in ne glede na kraj opravljanja slu�be. Vi�ino pla?e in na?in njenega izpla?ila dolo?i vlada.

98.? ?len

(stro�ki pogreba in enkratna denarna pomo? ob smrti)

(1) Za pripadnika stalne sestave, ki je pri opravljanju dela izgubil �ivljenje, ministrstvo poravna stro�ke pogreba v kraju, ki ga dolo?ijo svojci.
(2) V primeru iz prej�njega odstavka ima dru�ina oziroma zakonec pokojnega pravico do enkratne denarne pomo?i, in sicer od �estih do desetih zadnjih pla? pokojnega.
(3) Kriterije za dolo?itev vi�ine stro�kov pogreba in enkratne denarne pomo?i predpi�e minister.

98.d ?len

(posebna znanja in ve�?ine ter posebno nevarne delovne naloge)

(1) Voja�kim osebam, pripadnikom stalne sestave, ki obvladajo posebna znanja in ve�?ine, za katere se �e dodatno usposabljajo in jih potrebujejo pri opravljanju voja�ke slu�be in pripadnikom stalne sestave ter delavcem obve�?evalno varnostne slu�be, ki opravljajo posebno nevarne delovne naloge, pripadajo dodatki za posebna znanja in ve�?ine ter za nevarnost.
(2) Vrste posebnih znanj in ve�?in ter posebno nevarne naloge iz prej�njega odstavka dolo?i minister.
(3) Dodatke iz prvega odstavka tega ?lena za posamezne formacijske dol�nosti dolo?i minister v formacijah oziroma v sistemizaciji v skladu s splo�nimi predpisi.
(4) Delavcem obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva iz prvega odstavka 34. ?lena tega zakona pripadajo dodatki, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje, kot jih zakon dolo?a za delavce Slovenske obve�?evalno-varnostne agencije.
(5) Delavcem obve�?evalno varnostne slu�be ministrstva iz drugega odstavka 34. ?lena tega zakona pripadajo dodatki, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje, kot jih zakon dolo?a za policijo. Delovna mesta iz prej�njega in tega odstavka dolo?i minister v sistemizaciji delovnih mest.

98.e ?len

(specifi?na strokovna znanja in izurjenost)

Za dolo?ene formacijske dol�nosti oziroma delovna mesta, ki zahtevajo posebej specifi?na strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za u?inkovito delovanje Slovenske vojske oziroma ministrstva, pripadajo dodatki v skladu s splo�nimi predpisi.

98.f ?len

(stalnost)

(1) Pripadnikom stalne sestave vojske pripada za vsako za?eto leto dela na voja�ki dol�nosti nad pet let, dodatek za stalnost v vi�ini 0,5% osnovne pla?e.
(2) V delovno dobo iz prej�njega odstavka se v�teva tudi poklicno opravljanje voja�ke slu�be po formacijah Teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izena?enih s Teritorialno obrambo v skladu s predpisi.

99. ?len

(pravica do stavke)

(1) Voja�ke osebe med opravljanjem voja�ke slu�be nimajo pravice do stavke.
(2) Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem podro?ju, uresni?ujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih dolo?a zakon o javnih uslu�bencih.
(3) Poleg pogojev iz prej�njega odstavka morajo delavci med stavko zagotoviti:
� nemoteno opravljanje voja�kih zadev ter drugih zadev, povezanih z uresni?evanjem temeljnih dol�nosti dr�avljanov, gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij na obrambnem podro?ju;
� nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe;
� neprekinjeno pripravljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost, kurirske slu�be in mobilizacije;
� neprekinjeno delovanje de�urnih slu�b, informacijskega ter telekomunikacijskega sistema;
� nemoteno in neprekinjeno opravljanje vseh zadev in nalog, povezanih z materialno in zdravstveno oskrbo vojske, vzdr�evanjem sredstev, objektov in opreme, transportom in skladi�?enjem za voja�ke potrebe;
� nemoteno in neprekinjeno izvajanje obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami na obrambnem podro?ju oziroma v zvezi z obrambnimi dejavnostmi.
(4) Voja�ke osebe in delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem podro?ju, nimajo pravice do stavke, ?e grozi pove?ana nevarnost napada na dr�avo ali ?e je nastala neposredna vojna nevarnost, oziroma ?e je razgla�eno izredno ali vojno stanje, toliko ?asa, dokler tako stanje ni odpravljeno. Prepoved stavke velja tudi za druge razmere, ?e sta ogro�eni varnost in obramba dr�ave in take razmere ugotovi vlada.
(5) Za ovrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega ?lena, vlada dolo?i pove?anje osnovne pla?e delavcem iz tega ?lena.

99.a ?len

(ocenjevanje zdravstvene sposobnosti)

(1) Minister imenuje pet?lansko zdravstveno komisijo, ki ocenjuje sposobnost pripadnikov stalne sestave za opravljanje voja�ke slu�be. V komisiji so najmanj trije zdravniki.
(2) Pripadnik stalne sestave, za katerega zdravstvena komisija iz prej�njega odstavka oceni, da ni sposoben opravljati svoje dol�nosti, je pa sposoben opravljati druge formacijske dol�nosti, se razporedi na dol�nost, ki ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju. V oceni zdravstvene zmo�nosti morajo biti zapisane omejitve, ki jih je potrebno upo�tevati pri razporeditvi.
(3) ?e je zmanj�ana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom in s formacijo dolo?enih nalog, pripadnik stalne sestave obdr�i pla?o, kot na prej�nji dol�nosti, ?e je to zanj ugodneje.
(4) ?e zdravstvena komisija oceni, da je zmanj�ana delovna sposobnost pripadnika stalne sestave taka, da pripadnik ni ve? sposoben opravljati voja�ke slu�be, oziroma da je upravi?en do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, zadevo odstopi pristojni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

100. ?len

(varnost in zdravje pri delu)

(1) Pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrep?evalnicah, splo�nih delavnicah ter skladi�?ih, v katerih se ne skladi�?i voja�ko oro�je in oprema, se uporabljajo splo�ni predpisi o varstvu pred po�arom ter o varnosti in zdravju delavcev pri delu.
(2) Minister predpi�e ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred po�arom, varnosti in zdravja delavcev pri delu za dela na podro?ju obrambe, pri katerih se ne uporabljajo splo�ni predpisi.
(3) K predpisom o ukrepih in postopkih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu iz prej�njega odstavka daje soglasje minister, pristojen za delo.
3. Postopek za uveljavljanje pravic iz dela

100.a ?len

(uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja)

(1) O pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja delavcev na obrambnem podro?ju odlo?a na prvi stopnji minister, ki za to lahko pooblasti drugo osebo oziroma na?elnika general�taba ali njegovega namestnika za odlo?anje o pravicah, obveznostih in odgovornostih pripadnikov stalne sestave vojske. Za odlo?anje o posami?nih pravicah pripadnikov stalne sestave lahko pooblasti poveljnike bataljonov ali njim enakih enot, ?e ni s pravili slu�be v Slovenski vojski dolo?eno druga?e.
(2) Delavec ima pravico vlo�iti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odlo?itve o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen ?e je s tem zakonom dolo?eno, da se varstvo pravic uveljavlja po slu�beni poti, dolo?eni s pravili slu�be v Slovenski vojski. Zahtevo vlo�i delavec pri ministru oziroma poobla�?eni osebi.
(3) Ugovor se vlo�i pri ministru oziroma poobla�?eni osebi, ki je odlo?ila o delav?evih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vro?en akt, s katerim je bilo odlo?eno o njegovi pravici, obveznosti ali odgovornosti.
(4) Ugovor zoper odlo?itev iz prvega odstavka tega ?lena ne zadr�i izvr�itve odlo?itve, razen v primerih, dolo?enih s splo�nimi predpisi.
(5) O zahtevi oziroma ugovoru odlo?i minister oziroma poobla�?ena oseba, ki mora pred odlo?itvijo zahtevati mnenje reprezentativnega sindikata, ki pa ni obvezujo?e za odlo?itev.
(6) Minister ali poobla�?ena oseba preizkusi svojo odlo?itev na podlagi dejstev, navedenih v vlogi delavca, in prilo�ene dokumentacije in jo lahko spremeni. O odlo?itvi se izda pisni akt z odlo?itvijo, obrazlo�itvijo in pravnim poukom.
(7) Za dolo?anje drugih rokov, vro?anje, dopolnitev vlog in druga vpra�anja se smiselno uporabljajo predpisi, ki dolo?ajo postopek pred delovnimi sodi�?i.
(8) ?e delavec ni zadovoljen z odlo?itvijo o zahtevi ali ugovoru ali ?e minister oziroma poobla�?ena oseba ne odlo?i v 60 dneh od vlo�itve zahteve ali ugovora, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodi�?u.
(9) Delavci na obrambnem podro?ju, ki se imenujejo in razre�ujejo v nazive v skladu z zakonom o javnih uslu�bencih, vlagajo ugovore iz imenovanja na na?in in po postopku, dolo?enem s tem zakonom.

100.b ?len

(sindikalno zdru�evanje)

(1) Delavci na obrambnem podro?ju imajo pravico do sindikalnega zdru�evanja in delovanja v skladu s predpisi.
(2) Sindikat ne more dajati mnenja k formacijam in organizaciji vojske, njeni opremljenosti, delovanju, pripravljenosti in uporabi. Sindikat ne more dajati mnenja k aktom vodenja in poveljevanja v vojski oziroma so njegova mnenja za ministra in na?elnika general�taba ter druge poveljujo?e neobvezna.
(3) Sindikat ne glede na prej�nji odstavek, daje mnenje k elementom, ki so podlaga za dolo?itev pla?e delavcem na obrambnem podro?ju, o primerljivosti s pla?ami v javnem sektorju.
(4) ?e je z zakonom ali kolektivno pogodbo ali pogodbo med ministrstvom in reprezentativnim sindikatom dolo?eno, da mora minister pred odlo?itvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata, pa ne gre za primere iz drugega odstavka tega ?lena, mora poslati predlog odlo?itve ali akta v mnenje sindikatu in dolo?iti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma ne sme biti kraj�i kot 15 dni. ?e minister ne uspe dose?i uskladitve predloga odlo?itve z mnenjem sindikata, lahko sprejme neusklajeno odlo?itev, vendar mora pisno obrazlo�iti razloge, zaradi katerih ni bilo upo�tevano mnenje sindikata, in s tem seznaniti sindikat.
(5) Pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov v ministrstvu se ureja s pogodbo, ki jo skleneta minister in reprezentativni sindikat.
(6) Reprezentativni sindikat po tem zakonu je sindikat v ministrstvu, v katerega je v?lanjenih najmanj 15 odstotkov zaposlenih v ministrstvu, ?e zakon ne dolo?a druga?e.

IX. UPRAVNE IN STROKOVNE ZADEVE OBRAMBE

101. ?len

(organizacija in pristojnosti)

(1) Upravne in strokovne zadeve na podro?ju obrambe opravlja, ?e z zakonom ni dolo?eno druga?e, ministrstvo.
(2) Upravne in strokovne zadeve na podro?ju obrambe na dolo?enih urbano in geografsko povezanih obmo?jih dr�ave opravljajo uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje izpostave za obmo?je ene ali ve? lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave dolo?a minister.
(3) Uprave za obrambo iz prej�njega odstavka skrbijo za priprave civilne obrambe in odlo?ajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dol�nostmi dr�avljanov, gospodarskih dru�b, zavodov in drugih organizacij, dolo?enih s tem zakonom.
(4) V upravnih zadevah na drugi stopnji odlo?a minister oziroma predstojnik pristojnega organa v sestavi.
(5) Minister predpi�e obliko in vsebino slu�benih in drugih izkaznic, dolo?enih s tem zakonom, ter merila in kriterije za zagotavljanje osebne oboro�itve in opreme, ki jo uporabljajo dr�avni organi in drugi izvajalci civilne obrambe v vojnem stanju.

102. ?len

(informacijski in telekomunikacijski sistem)

(1) Za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske.
(2) Minister predpi�e, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prej�njega odstavka delujejo de�urne slu�be in s kak�nimi nalogami.
(3) Za varovanje tajnih podatkov v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe, in za povezavo teh sistemov z mednarodnimi obrambnimi in voja�kimi organizacijami v skladu z mednarodnimi pogodbami, je pristojno ministrstvo, ki opravlja tudi naloge organa pristojnega za kriptografsko za�?ito podatkov, organa za razdeljevanje kriptografskega materiala in organa za za�?ito pred ne�elenim elektromagnetnim sevanjem naprav v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. Vlada lahko podrobneje dolo?i naloge, s katerimi se zagotavlja izvajanje varovanja tajnih podatkov v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe, kriptografsko za�?ito in za�?ito pred ne�eljenim elektromagnetnim sevanjem.
(4) Ministrstvo upravlja in koordinira z drugimi dr�avnimi organi uporabo radiofrekven?nih pasov, ki so namenjeni za potrebe varnosti, obrambe dr�ave ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre?ami.

103. ?len

(usposabljanje)

(1) Za usposabljanje dr�avljanov, ki organizirajo in izvajajo ali so odgovorni za priprave civilne obrambe, ter delavcev, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na podro?ju obrambe, ministrstvo organizira usposabljanje v ustrezni izobra�evalni organizacijski enoti.
(2) Programe usposabljanja iz prej�njega odstavka predpisuje minister. ?e usposabljanje organizira drugo ministrstvo, daje minister soglasje k programu usposabljanja.
(3) Ministrstvo v skladu s programi pomaga Zdru�enju slovenskih ?astnikov in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo.
(4) Stro�ke usposabljanja krije tisti, ki je usposabljanje organiziral.

104. ?len

(prepoved pridobitne dejavnosti)

(1) Kot pridobitne ali profitne dejavnosti ni dovoljeno opravljati:
� priprav civilne obrambe in usposabljanja za njeno izvajanje;
� voja�ko strokovnega usposabljanja;
� delovanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema na podro?ju obrambe;
� kriptografskega in protielektronskega varovanja prenosa podatkov na podro?ju obrambe.
(2) Prepoved iz prej�njega odstavka se ne nana�a na izvedbo posameznih projektov ali del, ki jih naro?i ministrstvo pri zunanjih izvajalcih.

X. KAZENSKE DOLO?BE

105. ?len

(1) Z globo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekr�ek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. ?e ne izvr�uje ali se kako druga?e izmika izvr�evanju materialne dol�nosti (drugi in tretji odstavek 11. ?lena);
1.a ?e ne varuje tajnih obrambnih podatkov v skladu z prvim odstavkom 14. ?lena tega zakona;
1.b ?e vnese v javno publikacijo obrambne podatke v nasprotju s tretjim odstavkom 14. ?lena tega zakona;
2. ?e na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ne da podatkov iz 20. ?lena (prvi odstavek 22. ?lena);
3. ?e v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. ?len);
4. ?e ne upo�teva obrambnih potreb v prostorskih aktih in pri projektiranju in gradnji objektov (prvi in drugi odstavek 28. ?lena);
5. ?e ne pridobi soglasja ministrstva v skladu s tretjim odstavkom 28. ?lena tega zakona;
6. ?e brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoli�ih objektov iz 29. ?lena tega zakona;
7. ?e brez pooblastila ali v nasprotju s pooblastilom opravlja aerosnemanja iz prvega odstavka 31. ?lena tega zakona;
8. ?e brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na podro?jih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (drugi odstavek 31. ?lena);
9. kdor reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (?etrti odstavek 41. ?lena);
9.a ?e pripadnika rezervne sestave po prenehanju opravljanja voja�ke slu�be delodajalec ne sprejme na prej�nje delo ali ga postavi v manj ugoden polo�aj v nasprotju z drugim odstavkom 47. ?lena tega zakona;
9.b ?e pripadnika vojne ali rezervne sestave oziroma civilne osebe po prenehanju dela v vojski, delodajalec ne sprejme na prej�nje delo ali jo postavi v manj ugoden polo�aj v nasprotju s tretjim odstavkom 48.a ?lena tega zakona;
10. ?e ne izvr�i kadrovskih in drugih priprav za dolo?eno proizvodnjo in storitve v vojni (tretji odstavek 74. ?lena);
10.a ?e opravlja posle posredovanja, prodaje, izvoza, uvoza ali tranzita voja�kega oro�ja in opreme brez dovoljenja ministrstva (prvi odstavek 77. ?lena);
11. ?e preizku�a, ozna?uje, opravlja transport ali skladi�?enje voja�kega oro�ja in opreme v nasprotju s predpisi iz tretjega odstavka 78. ?lena tega zakona;
12. ?e ne ravna v skladu z in�pekcijskim ukrepom In�pektorata Republike Slovenije za obrambo iz 87. ?lena tega zakona;
13. ?e kot pridobitno ali profitno dejavnost opravlja dejavnost iz prvega odstavka 104. ?lena tega zakona;
14. ?e ne uskladi priprav in organiziranosti v rokih iz tega zakona;
15. ?e pripadnika vojne ali rezervne sestave oziroma civilne osebe po prenehanju dela v vojski, delodajalec ne sprejme na prej�nje delo ali jo postavi v manj ugoden polo�aj v nasprotju s tretjim odstavkom 48.a ?lena tega zakona.
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekr�ek iz prej�njega odstavka.
(3) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekr�ek tudi odgovorna oseba dr�avnega organa, ki stori prekr�ek iz 4., 5., 9.a, 9.b in 12. to?ke prvega odstavka tega ?lena.
(4) Zase�eno voja�ko oro�je in opremo iz 10.a to?ke prvega odstavka tega ?lena se odvzame.

106. ?len

Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekr�ek posameznik:
1. ?e ne izvr�uje ali se kako druga?e izmika izvr�evanju voja�ke, delovne ali materialne dol�nosti iz 6. ?lena tega zakona oziroma izobra�evanju in usposabljanju za voja�ko ali delovno dol�nost iz 13. ?lena tega zakona;
2. ?e ne varuje tajnih obrambnih podatkov v skladu s 14. ?lenom tega zakona;
3. ?e se na poziv pristojnega organa brez opravi?enega razloga ne zglasi na dolo?enem kraju in ob dolo?enem ?asu oziroma ne dostavi materialnega sredstva (prvi odstavek 15. ?lena);
4. ?e se kljub prepovedi iz 16. ?lena tega zakona prosto giblje na obmo?ju, kjer potekajo boji;
5. ?e v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. ?len);
6. ?e brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoli�ih objektov iz 29. ?lena tega zakona;
7. ?e opravlja aerosnemanja za namene iz prvega odstavka 31. ?lena brez pooblastila oziroma v nasprotju s pooblastilom pristojnega organa;
8. ?e brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na podro?jih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (31. ?len);
9. ?e reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (?etrti odstavek 41. ?lena);
10. ?e nosi voja�ko uniformo ali dele te uniforme v nasprotju s pooblastilom iz 50. ?lena tega zakona in pravili slu�be;
11. ?e ne hrani osebne oboro�itve in voja�ke opreme v skladu s ?etrtim odstavkom 55. ?lena tega zakona;
12. ?e je bil kot pripadnik rezervne sestave v miru zaradi kr�itve voja�ke discipline pred?asno odpu�?en iz enote (tretji odstavek 58. ?lena);
13. ?e se ne ravna v skladu z omejitvami iz drugega in tretjega odstavka 76. ?lena tega zakona;
14. ?e organizira stavko ali stavka v nasprotju z 99. ?lenom tega zakona.

Zakon o obrambi � ZObr (Uradni list RS, �t. 82/94) vsebuje naslednje prehodne in kon?ne dolo?be:

XI. PREHODNE IN KON?NE DOLO?BE

107. ?len

(vrednotenje posebnih delovnih razmer)

Do sprejema predpisov, ki bodo uredili vrednotenje posebnih delovnih razmer in odgovornosti za delavce v dr�avni upravi, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem podro?ju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.

108. ?len

(zavarovanje)

(1) Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili �tetje zavarovalne dobe s pove?anjem, se za delavce, ki opravljajo voja�ko slu�bo, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.
(2) Delavcem, ki so pridobili varstvo zate?enih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. ?lenu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, �t. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991, pa jih v �estih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogo?e razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven dr�avne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, ?e imajo najmanj 25 (mo�ki) oziroma 20 let (�enske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v vi�ini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povpre?na mese?na pla?a v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva pla?a za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, ?e je to zanj ugodneje.
(3) Odlo?bo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odlo?ba je dokon?na.
(4) Pokojnino odmeri in izpla?uje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(5) Sredstva za razliko med pokojnino po splo�nih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz prora?una Republike Slovenije.

109. ?len

(uporaba zakona za zaposlene)

(1) Dolo?be tega zakona, ki dolo?ajo ustrezno stopnjo splo�ne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991 in ?e so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe.
(2) Pripadniki stalne sestave iz prej�njega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajo?o stopnjo splo�ne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona.

110. ?len

(prevzem sredstev in opreme)

(1) V skladu z zakonom ministrstvo prevzame po stanju na dan 31. 12. 1993 opremo in oboro�itev enot za zveze, centrov za obve�?anje, oboro�itev ter opremo, namenjeno za delo ob?inskih upravnih in drugih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij za delo v vojni, arhive ter drugo dokumentacijo za izvr�evanje temeljne dejavnosti upravnih organov na podro?ju obrambe ter za�?ite.
(2) Oboro�itev in oprema iz prej�njega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona postanejo dr�avna last.
(3) Iz opreme iz prvega odstavka tega ?lena je izvzeta oprema, namenjena za�?iti in re�evanju ter organom za notranje zadeve.
(4) Za uporabo poslovnih in drugih prostorov, v katerih so ob uveljavitvi tega zakona poslovali upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, in opreme teh prostorov, ministrstvo sklene z ob?inami oziroma mestom ustrezne pogodbe.

111. ?len

(prevzem delavcev)

(1) Ministrstvo v skladu z zakonom prevzame tudi delavce ob?inskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve.
(2) Z dnem prevzema delavcev upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, so predstojniki teh organov dol�ni ministru ponuditi svoj odstop.

112. ?len

(prevzem pristojnosti)

(1) V skladu z zakonom nadaljujejo dosedanji ob?inski in mestni upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, delo kot izpostave uprav za obrambo ministrstva in opravljajo tiste upravne in strokovne zadeve, kot so jih opravljali do tega roka.
(2) Upravni postopki, ki so v teku, se dokon?ajo v skladu s tem zakonom.
(3) Ministrstvo in ob?ine s pogodbo uredijo na?in opravljanja zadev s podro?ja za�?ite in re�evanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti.

113. ?len

(premo�enje za potrebe obrambe)

(1) Premo�enje, s katerim upravlja ministrstvo, postane z dnem uveljavitve tega zakona dr�avna lastnina.
(2) Vlada podrobneje uredi evidence in na?in upravljanja premo�enja iz prej�njega odstavka ter postopek za izkazovanje v katastru in prostorskih aktih.

114. ?len

(uskladitev priprav in predpisov)

(1) Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(2) Organi, dolo?eni s tem zakonom, so dol�ni izdati izvr�ilne predpise v �estih mesecih po uveljavitvi zakona.

115. ?len

(veljavnost zakona)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrambi in za�?iti (Uradni list RS, �t. 15/91), razen dolo?b 135. in 136. ?lena, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve predpisov iz 107. in 108. ?lena tega zakona.

116. ?len

Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-A (Uradni list RS, �t. 44/97) vsebuje naslednjo kon?no dolo?bo:

2. ?len

Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-B (Uradni list RS, �t. 87/97) vsebuje naslednje prehodne in kon?ne dolo?be:

2. ?len

Vlada Republike Slovenije dolo?i najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona delovna mesta delavcev, ki opravljajo voja�ko slu�bo iz prej�njega ?lena.

3. ?len

Akte o notranji organizaciji in sistemizaciji ter formacije delovnih mest oziroma voja�kih dol�nosti je potrebno uskladiti z dolo?bo 1. ?lena tega zakona in aktom Vlade Republike Slovenije iz prej�njega ?lena najkasneje v 30 dneh od uveljavitve akta iz prej�njega ?lena.

4. ?len

Ta zakon za?ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-C (Uradni list RS, �t. 47/02) vsebuje naslednje prehodne in kon?ne dolo?be:

PREHODNE IN KON?NE DOLO?BE

48. ?len

Pripadniki stalne sestave, ki ne izpolnjujejo pogojev po prvem in drugem odstavku 109. ?lena zakona oziroma po drugem predpisu in imajo ni�jo izobrazbo od zahtevane ter se ob uveljavitvi tega zakona ne �olajo za pridobitev ustrezne izobrazbe, se razporedijo na dol�nost, ki ustreza njihovi izobrazbi.

49. ?len

Po preteku enega leta po uveljavitvi tega zakona se prenehajo uporabljati v vojski naslovni ?ini.

50. ?len

Varnostno preverjanje pripadnikov Slovenske vojske in delavcev, ki poklicno delajo na obrambnem podro?ju v ministrstvu, se v skladu s tem zakonom opravi najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, ?e z drugim zakonom ni dolo?eno druga?e.

51. ?len

Z uveljavitvijo tega zakona se ?in podporo?nika prevede v ?in poro?nika, pri mornari�kih ?inih pa v ?in poro?nika korvete.

52. ?len

(1) Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(2) Organi, dolo?eni s tem zakonom, so dol�ni izdati izvr�ilne predpise v enem letu po uveljavitvi zakona.

53. ?len

Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi � ZObr-D (Uradni list RS, �t. 40/04) vsebuje naslednje prehodne in kon?ne dolo?be:

PREHODNE IN KON?NE DOLO?BE

23. ?len

(prenehanje delovnega razmerja zaradi pridobitve pravice do pokojnine)

(1) Voja�kim osebam na obrambnem podro?ju, ki so sklenile pogodbo o zaposlitvi za nedolo?en ali dolo?en ?as ali so se zaposlile za nedolo?en ?as pred dnem uveljavitve tega zakona, preneha delovno razmerje na obrambnem podro?ju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splo�nih predpisih. Voja�kim osebam, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splo�nih predpisih pred uveljavitvijo tega zakona, preneha delovno razmerje najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz prej�njega odstavka se upo�teva tudi zavarovalna doba s pove?anjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja.

24. ?len

(prenehanje delovnega razmerja s pravico do pokojnine)

(1) Delovnim invalidom na obrambnem podro?ju, ki jih ni mogo?e razporediti na proste formacijske dol�nosti ali prosta delovna mesta, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine ob izpolnitvi pogojev minimalne starosti in minimalne pokojninske dobe, kot so dolo?eni za posamezno leto v 404. ?lenu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, �t. 20/04 � uradno pre?i�?eno besedilo).
(2) Pri odmeri pokojnine iz prej�njega odstavka se ne upo�teva dolo?b splo�nih predpisov o pove?anju oziroma zmanj�anju starostne pokojnine ter ugodnej�em vrednotenju delovne dobe, dalj�e od polne delovne dobe. Tako odmerjena pokojnina ne more biti ni�ja od zneska pokojnine, odmerjene od 82% dejanske pokojninske osnove posameznega upravi?enca oziroma najni�je pokojninske osnove, ?e je to zanj ugodneje.

25. ?len

(prenehanje delovnega razmerja)

(1) O prenehanju delovnega razmerja iz 23. in 24. ?lena tega zakona odlo?i minister. Odlo?ba o prenehanju delovnega razmerja je dokon?na.
(2) Delavci iz 23. in 24. ?lena tega zakona imajo ob prenehanju delovnega razmerja pravico do odpravnine v vi�ini kot ob upokojitvi, dolo?eni s splo�nimi predpisi. Sredstva za razliko med pokojnino po splo�nih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavlja iz prora?una Republike Slovenije.

26. ?len

(uporaba zakona za zaposlene)

(1) Delavci na obrambnem podro?ju, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. julija 1991 in so imeli na dan 14. januarja 1995 najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe, pa jim zato ni bilo treba v skladu z zakonom o obrambi pridobiti predpisane ustrezne stopnje splo�ne izobrazbe za poklicno delo v vojski, ob uveljavitvi tega zakona obdr�ijo razporeditev na formacijsko dol�nost oziroma delovna mesta in naziv.
(2) Delavci na obrambnem podro?ju, ki so bili v skladu s prvim odstavkom 9. ?lena uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih dr�avne uprave (Uradni list RS, �t. 24/98, 56/98 in 59/02) razporejeni na formacijsko dol�nost oziroma delovno mesto, za katero je predpisana ena stopnja vi�je izobrazbe kot jo imajo, ob uveljavitvi tega zakona obdr�ijo razporeditev na formacijsko dol�nost ali delovno mesto in naziv.
(3) �teje se, da izpolnjujejo pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za vojake oziroma pod?astnike pripadniki stalne sestave, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni na formacijske dol�nosti vojakov oziroma pod?astnikov z zahtevano V. stopnjo izobrazbe. Voja�ke osebe na teh dol�nostih obdr�ijo razporeditev na formacijsko dol�nost ali delovno mesto in naziv.
(4) �teje se, da izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe za ?astnike, pripadniki stalne sestave, ki imajo VI. stopnjo izobrazbe in so sklenili pogodbe o zaposlitvi pred uveljavitvijo tega zakona, razporejeni pa so na formacijske dol�nosti, za katere se po spremembi predpisov zahteva VII. stopnja izobrazbe. Voja�ke osebe na teh dol�nostih obdr�ijo razporeditev na formacijsko dol�nost ali delovno mesto in naziv.
(5) Delavci na obrambnem podro?ju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prej�njih odstavkov in so ob uveljavitvi tega zakona vpisani v ustrezni izobra�evalni program za pridobitev manjkajo?e stopnje izobrazbe oziroma se vpi�ejo v tak program v �estih mesecih po uveljavitvi tega zakona, obdr�ijo razporeditev na formacijsko dol�nost oziroma delovno mesto in naziv s pogojem, da pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe do izteka roka, dolo?enega v pogodbi o izobra�evanju oziroma dokler redno opravljajo obveznosti, dolo?ene z izobra�evalnim programom, vendar najkasneje do 14. januarja 2009.
(6) Delavca, ki je vpisan v ustrezen izobra�evalni program za pridobitev manjkajo?e stopnje izobrazbe, pa ne pridobi ustrezne stopnje izobrazbe do izteka rokov iz prej�njega odstavka, se najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporedi na formacijsko dol�nost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov ?in ali naziv. Najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona se razporedi tudi delavce na obrambnem podro?ju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega, tretjega in prej�njega odstavka, na formacijske dol�nosti oziroma delovna mesta, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
(7) Voja�ke osebe iz prvega odstavka tega ?lena se pri imenovanju na formacijsko dol�nost ali delovno mesto po novi organizaciji vojske v skladu z zakonom o obrambi, lahko imenujejo le na formacijsko dol�nost ali delovno mesto, za katero se zahteva formacijski ?in, ki je enak osebnemu ?inu, kot ga imajo ob uveljavitvi tega zakona.
(8) Delavci na obrambnem podro?ju, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni na formacijsko dol�nost oziroma delovno mesto, za katero nimajo predpisane ustrezne izobrazbe, ne morejo biti razporejeni na vi�je formacijske dol�nosti oziroma vi�ja delovna mesta, niti ne morejo biti povi�ani v ?inih in napredovati v razredih oziroma napredovati v nazivih in ne napredovati v pla?ilnih razredih.

27. ?len

(odpoved ?inu)

(1) Voja�ka oseba v stalni sestavi, ki po zakonu ne izpolnjuje predpisanih izobrazbenih pogojev za opravljanje voja�kih, pod?astni�kih ali ?astni�kih formacijskih dol�nosti, se lahko voja�kemu, pod?astni�kemu ali ?astni�kemu ?inu pisno odpove v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Voja�ka oseba iz prej�njega odstavka se razporedi na voja�ko oziroma pod?astni�ko formacijsko dol�nost, za katero izpolnjuje pogoje. Prizna se ji najvi�ji voja�ki oziroma pod?astni�ki ?in glede na pogoje, ki jih izpolnjuje, in se na tej dol�nosti povi�uje v vi�ji ?in v skladu s tem zakonom. S to dol�nostjo se uskladi tudi pla?a in druge pravice v zvezi z delom. Vojak oziroma pod?astnik lahko ponovno pridobi pod?astni�ki oziroma ?astni�ki ?in le, ?e izpolni predpisane pogoje.
(3) ?inu se lahko pisno odpove tudi oseba, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske oziroma pogodbo o slu�bi v rezervni sestavi po uveljavitvi tega zakona, ?e je ?in pridobila kot pripadnik rezervne sestave vojske.

28. ?len

(delovna mesta na katerih se opravlja voja�ka slu�ba)

(1) Voja�ke osebe, ki so sklenile pogodbo o zaposlitvi pred uveljavitvijo tega zakona in so razporejene na delovna mesta, na katerih se opravlja voja�ka slu�ba, sklenejo dodatek k pogodbam o zaposlitvi.
(2) Delavci na obrambnem podro?ju, ki delajo na delovnih mestih, kjer se opravlja voja�ka slu�ba, pridobijo pravico do dodatka za stalnost z uveljavitvijo tega zakona v vi�ini, dolo?eni s tem zakonom.
(3) Pri izra?unu vi�ine dodatka za stalnost se v delovno dobo v�teva tudi poklicno opravljanje voja�ke slu�be v formacijah Teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izena?enih s Teritorialno obrambo v skladu s predpisi ter opravljanje voja�ke slu�be na dolo?enih delovnih mestih oziroma delih v ministrstvu ali v drugih dr�avnih organih.

29. ?len

(odstopanje v ?inu)

(1) Poro?nik ali nadporo?nik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je ob uveljavitvi oziroma bo po uveljavitvi tega zakona razporejen na formacijsko dol�nost, za katero se zahteva dve stopnji vi�ji ?in, kot je njegov osebni ?in, obdr�i razporeditev na formacijsko dol�nost in naziv, vendar ne dalj kot dve leti po uveljavitvi tega zakona. Dolo?ba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za poro?nike korvete in poro?nike fregate. ?astniku se razporeditev na tak�no formacijsko dol�nost v�teva v obdobje za povi�anje.
(2) �tabni vodnik, vi�ji �tabni vodnik ali prapor�?ak, ki ima predpisano izobrazbo, se lahko razporedi na formacijsko dol�nost za katero se zahteva dve stopnji vi�ji ?in, kot je njegov osebni ?in, vendar ne dalj kot tri leta po uveljavitvi tega zakona. Pod?astniku se razporeditev na tak�no formacijsko dol�nost v�teva v obdobje za povi�anje.

30. ?len

(prevedba in imenovanje v naziv voja�kih oseb)

Prevedba oziroma imenovanje voja�kih oseb v naziv v skladu s predpisi o javnih uslu�bencih je izena?eno z imenovanjem na formacijsko dol�nost po zakonu o obrambi, izvaja pa se z akti vodenja in poveljevanja.

31. ?len

(globe)

(1) Globe, dolo?ene v 21. ?lenu tega zakona, se do za?etka uporabe Zakona o prekr�kih (Uradni list RS, �t. 7/03) v postopku o prekr�ku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo dolo?ene v 21. ?lenu tega zakona, razen za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.
(2) Za prekr�ke, dolo?ene v 22. ?lenu tega zakona, se do za?etka uporabe zakona iz prej�njega odstavka kaznuje posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev.

32. ?len

Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

�

< Prejšnja		Naslednja >